predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče ugotavlja, da razlogi za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, zato je predlog na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP zavrnilo.
Uredba o nagradah za sklenitev in podaljšanje pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski (2008) člen 2. Uredba o posebnih denarnih nagradah ob sklenitvi in podaljšanju pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski (2019) člen 2, 7, 7/2.
dopuščena revizija - slovenska vojska - zaposlitev v slovenski vojski - sklenitev pogodbe o zaposlitvi - podaljšanje pogodbe o zaposlitvi - izplačilo posebne nagrade
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje pri odločitvi o višini posebne nagrade tožniku pravilno uporabilo materialno pravo s tem, ko ni upoštevalo vseh let zaposlitve.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče ne ugotavlja razlogov za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP, zato je predlog na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP zavrnilo.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga - višja sila - neupravičeni izostanek z dela - epidemija
Vrhovno sodišče ne ugotavlja razlogov za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP, zato je predlog na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP zavrnilo.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZDR-1 člen 109, 110, 110/1, 110/1-2.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Vrhovno sodišče ugotavlja, da pogoj iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, zato je na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP zavrnilo predlog za dopustitev revizije.
ZDR-1 člen 75. OZ člen 433. ZGD-1 člen 636, 636/1, 635, 635/2. ZPP člen 378.
prenos podjetja ali dela podjetja - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - pristop k dolgu - delitev družbe
75. člen ZDR-1 kot specialni predpis ne ureja vprašanja morebitne solidarne odgovornosti prenosne in prevzemne družbe za obveznosti delodajalca prenosnika napram delavcu, ki mu je delovno razmerje pri prenosniku prenehalo še pred prenosom in zato zanj določbe 75. člena ZDR-1 ne veljajo. Posledično ni ovire, da bi glede teh obveznosti uporabili kak drug predpis, ki to vprašanje ureja.
Tožena stranka utemeljeno opozarja, da v konkretnem primeru določba 433. člena OZ ne more biti pravna podlaga za presojanje tožnikovega zahtevka, saj je prehod premoženjske celote oz. posameznega njenega dela sicer bil izveden s pogodbo, vendar je pri tem šlo za pogodbo o oddelitvi, ki je institut prava gospodarskih družb, kar pomeni, da je po načelu "lex specialis derogat legi generali" treba uporabiti določbo 636. člena ZGD-1, ki sicer prav tako ureja varstvo upnikov, vendar ga ureja posebej za primer delitve družbe.
Uredba o nagradah za sklenitev in podaljšanje pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski (2008) člen 2. Uredba o posebnih denarnih nagradah ob sklenitvi in podaljšanju pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski (2019) člen 2, 7, 7/2.
dopuščena revizija - slovenska vojska - zaposlitev v slovenski vojski - sklenitev pogodbe o zaposlitvi - podaljšanje pogodbe o zaposlitvi - izplačilo posebne nagrade
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje pri odločitvi o višini posebne nagrade tožniku pravilno uporabilo materialno pravo s tem, ko ni upoštevalo vseh let zaposlitve.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče ne ugotavlja razlogov za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP, zato je predlog na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP zavrnilo.
Terjatev, ki jo tožnik uveljavlja, ni čista denarna terjatev, saj se spor prvenstveno nanaša na dolžnost vključitve tožnika v poklicno zavarovanje (torej ali bi tožnik sploh moral biti poklicno zavarovan itd.) in šele posledično na plačevanje prispevkov za takšno zavarovanje.
Iz sklepa sodišča prve stopnje I Pd 553/2017 izhaja, da je bila tožnikova prva tožba zavržena, ker je njegov zahtevek izhajal iz delovnega razmerja, šlo pa je za zahtevek, glede katerega je treba najprej uporabiti notranje varstvo v skladu z določbo 200. člena ZDR-1.2 Ker tožnik tega ni storil, ni bila podana procesna predpostavka za vložitev tožbe pred pristojnim sodiščem, zaradi česar je sodišče tožnikovo prvo tožbo zavrglo na podlagi 274. člena Zakona o pravdnem postopku.
Podlaga za odločitev sodišča je bila formalne narave - neizpolnjevanje procesne predpostavke za sodno varstvo - in ne vsebinski razlogi za odločitev. Očitno je šlo torej za zavrženje tožbe iz razloga, ki se ne tiče same stvari v smislu določbe prvega odstavka 367. člena OZ. Prav za takšen primer („če je bila tožba zoper dolžnika zavržena iz kakšnega vzroka, ki se ne tiče same stvari“) pa ta določba predvideva možnost, da se pomanjkljivosti popravijo, kljub temu, da tožnik ni pravilno ukrepal. Vendar pa mora zato, da pride do prekinitve zastaranja že z vložitvijo prve tožbe, vložiti novo tožbo v treh mesecih od pravnomočnosti odločbe, s katero je bila tožba zavržena. To je tožnik storil.
ZDR-1 člen 73, 74, 74/1, 74/3, 77, 89. ZPP člen 165, 378. ZDSS-1 člen 41, 41/5.
vodilni delavec - pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas - potek mandata - odpoved pogodbe o zaposlitvi - odpovedni razlog
Tretji odstavek 74. člena ZDR-1 ne določa, da je predčasna razrešitev vodilnega delavca oziroma njegovo neimenovanje po poteku mandata poseben oziroma samostojen odpovedni razlog. To pomeni, da lahko delodajalec vodilnemu delavcu, ki ima za opravljanje vodilnega dela sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, zakonito redno odpove to pogodbo le na enega od načinov, določenih v 89. členu ZDR-1 ter po postopkih, ki so opredeljeni v 12. poglavju II. dela ZDR-1.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče ne ugotavlja razlogov za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP, zato je predlog na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP zavrnilo.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče ugotavlja, da pogoji iz prvega odstavka 367. a člena ZPP niso izpolnjeni, zato je predlog na podlagi drugega odstavka 367. c člena ZPP zavrnilo.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje
Vračanje zadev v ponovno sojenje pred sodiščem prve stopnje je določeno kot izjema (npr. če pravica do pritožbe pretehta nad pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja). Tudi v takšnih, izjemnih primerih, mora sodišče opraviti ustrezno tehtanje in pojasniti obrazložitev, ki je v izpodbijanem sklepu izredno skopa, saj temelji zgolj na tem, da sodišče druge stopnje „samo ne more dopolniti dokaznega postopka v zvezi z denarno reparacijo in eventualnimi prejemki tožnika, niti glede plačila odškodnine zaradi izgubljenega zaslužka, saj sodišče prve stopnje dejanskega stanja v tem delu sploh še ni ugotavljalo.“
Navedeni zaključek sodišča druge stopnje tudi sicer ni pravilen, saj je evidentno, da je sodišče prve stopnje že izvedlo nekatere, res pa ne vseh dokazov v zvezi z odločitvijo v IV. točki izreka, kar pomeni, da bi bilo treba izvesti le še nekatere dodatne poizvedbe, ki jih je predlagal toženec (in morebiti dodatno zaslišati tožnika). V zvezi z zavrnitvijo dela zahtevka tožnika v delu VI. točke izreka sodbe sodišča prve stopnje je že sodišče druge stopnje obrazložilo, da gre za odškodnino in da je postavljen zahtevek tožnika v višini bruto razlik plače celo pravilen; zato je nadaljnji zaključek s tem v zvezi, da dejansko stanje ni bilo pravilno oziroma popolno ugotovljeno, najmanj nenavaden, vsekakor pa ne pomeni, da bi to zahtevalo še posebno dopolnjevanje oziroma ugotovitve.