zavrženje predloga za dopustitev revizije - predlog za dopustitev revizije
Glede prvega vprašanja tožnik ne obrazloži, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Obrazložitev tudi ne odgovarja vprašanju. Ne obrazloži niti okoliščin, ki bi kazale na pomembnost tega vprašanja. Obrazložitev predloga tudi ne ustreza očitanim kršitvam v drugem in tretjem vprašanju (četrti odstavek 367. b člena ZPP)
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga - nepopoln predlog
Predlog ni oblikovan v skladu s četrtim odstavkom 367.b člena ZPP, saj je po vsebini revizija, na koncu katere je nanizanih večje število vprašanj, za katere ni jasno obrazloženo, na kateri del predhodne obrazložitve se nanašajo in ni pojasnjena njihova pravna pomembnost. Zato ga je vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 367. b člena ZPP zavrglo.
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga
Vprašanje, ki ga zastavlja tožnica v predlogu, je zelo nejasno, je v nasprotju z obrazložitvijo in ne dosega pravnega standarda natančne in konkretne navedbe spornega pravnega vprašanja in pravnega pravila, ki naj bi bilo prekršeno. V vprašanju se tožnica sklicuje na neizvedbo določenih dokazov, ki sploh niso bili predmet obravnavanja v postopku odločanja sodišč druge in prve stopnje o njenem predlogu za obnovo postopka. Zato je vrhovno sodišče predlog zavrglo.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali lahko tožnik zahteva od druge toženke obstoj delovnega razmerja in priznanje vseh pravic za nazaj in vzpostavitev zaposlitve pri drugi toženki za naprej.
ZDR-1 člen 110, 118. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, s tem ko je sodno razvezalo pogodbo o zaposlitvi, sklenjeno med tožnikom in toženo stranko.
ZObr-D člen 26, 26/8. Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (2008) člen 5, 11, 11/3, 11/4.
pripadnik Slovenske vojske - javni uslužbenci - napredovanje
V tej zadevi je sporno napredovanje in uvrstitev v višji plačni razred ob upoštevanju ocen pred letom 2008. Navedeno pomeni, da bi zgolj ob upoštevanju določb Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede tožnik lahko napredoval z upoštevanjem ocen, pridobljenih po letih 2008, ni pa mogel z upoštevanjem ocen, pridobljenih pred tem letom. Odločitev sodišča druge stopnje temelji na upoštevanju ocen iz let 2005 in 2006, kar je v nasprotju z izrecno določbo tretjega odstavka 11. člena Uredbe.
Pretežni del vprašanj, ki jih v predlogu izpostavlja druga toženka, se nanaša na odločitev zoper prvo toženko, v ostalem pa je druga toženka s pritožbo v celoti uspela. To pomeni, da za vložitev predloga za dopustitev revizije ne izkazuje pravnega interesa.
ZSPJS člen 24, 24/1. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. Uredba o kriterijih za določitev višine položajnega dodatka za javne uslužbence (2010) člen 3.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga
Okoliščina, da je stranka ali njen zakoniti zastopnik pri razpravljajočem sodišču imenovan za sodnika porotnika, ne pomeni absolutne ovire za odločanje sodišča v sporu te stranke. Opravljanje funkcije sodnika porotnika pri sodišču sicer lahko pripelje do službenih stikov (tudi) s sodnikom, ki sodi v konkretni zadevi, v kateri je sodnik porotnik stranka, vendar to samo po sebi ne more vplivati na sojenje in tudi ne more vzbujati vtisa pristranskosti.
Okoliščine v zvezi s postopanjem predsednice senata glede preložitve naroka in vročanja pripravljalne vloge predlagateljev, objektivno ne morejo vzbujati dvoma v nepristranskost vseh sodnikov sodišča, pred katerim se obravnava zadeva.
ZDR-1 člen 13, 18, 118. OZ člen 89, 311. ZJU člen 16, 16/3. ZPP člen 319, 319/3, 378, 380, 380/1.
obstoj delovnega razmerja - delo po pogodbah civilnega prava - pobotanje
V sodnem sporu za ugotovitev obstoja delovnega razmerja delodajalec v pobot tožbenemu zahtevku za izplačilo prejemkov iz delovnega razmerja ne more uveljavljati plačila za delo po pogodbah civilnega prava.
V primeru ugotovitve obstoja delovnega razmerja je delavec upravičen do plačila za opravljeno delo (in do drugih prejemkov, ki izhajajo iz delovnega razmerja). Plačila na podlagi pogodb civilnega prava se zato poračunajo s pripadajočo plačo in drugimi prejemki iz delovnega razmerja. To pomeni, da zneski, plačani po pogodbah civilnega prava, v tem postopku ne predstavljajo posebne terjatve, ki bi jo imela tožena stranka do tožnika. Tudi ti zneski so bili namreč plačani za opravljeno delo. Te zneske lahko tožena stranka v tem postopku uveljavlja le v okviru ugovora izpolnitve.
Tožnik zaradi dela po pogodbah civilnega prava ne sme biti prikrajšan pri plačilu za delo, vendar mu tudi več pravic, kot bi jih imel, če bi bil že od začetka v delovnem razmerju, ni mogoče priznati (tretji odstavek 16. člena ZJU).
V primeru, če je po medsebojnem poračunu prejemkov, ki izvirajo iz pogodb civilnega prava, s prejemki, do katerih bi bil javni uslužbenec upravičen na podlagi delovnega razmerja, iz naslova plačila po pogodbah civilnega prava prejel več, kot če bi bil ves čas v delovnem razmerju, se o morebitnem vračilu teh razlik odloča glede na splošna pravila civilnega prava.
ZDR-1 člen 22, 22/1, 25, 118. ZZRZI člen 40, 40/1.
predlog za dopustitev revizije - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - invalid - ustrezna zaposlitev - izpolnjevanje pogojev za zasedbo delovnega mesta - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi
Revizija se dopusti glede vprašanj:
– ali je delodajalec v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcu invalidu dolžan ponuditi novo pogodbo o zaposlitvi za drugo (prosto) delovno mesto, za katero delavec invalid izpolnjuje splošni pogoj stopnje in vrste zahtevana izobrazbe, ne izpolnjuje pa posebnih pogojev za opravljanje dela, zahtevanih v objavi prostega delovnega mesta po prvem odstavku 22. člena in 25. členu ZDR-1, ki sicer niso opredeljeni v sistemizaciji delovnih mest;
– ali je sodišče pravilno uporabilo 118. člen ZDR-1.
ZZUSUDJZ člen 2, 3, 3/1. ZS člen 83a, 83a/1. Odlok o preklicu epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) (2020) člen 4. Sklep o ugotovitvi prenehanja razlogov za začasne ukrepe v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) (2020) točka 3. URS člen 25.
pravočasnost tožbe - rok za vložitev tožbe - pandemija - COVID-19 - posebni ukrepi - številčnost predpisov
Ob takšnem številu predpisov in ukrepov, iz katerih ne izhaja jasno, s katerim dnem ponovno začnejo teči roki za uveljavljanje sodnega varstva, stališča, da so ti roki začeli teči s 1. junijem 2020 in ne šele z 2. junijem 2020, zlasti ob pravnem pouku, ki je bil naveden na izpodbijani odločbi, zaradi zaščite ustavne pravice do pravnega sredstva (25. člen Ustave RS), tožniku ni mogoče šteti v škodo.
ZDR-1 člen 4, 44, 126, 127. ZDavP-2 člen 3, 3/3, 12, 12/1. ZPP člen 378.
davki in prispevki - pobotni ugovor - delo po pogodbah civilnega prava - elementi delovnega razmerja - plača - ugovor izpolnitve
Obveznost obračuna davkov in prispevkov od delavčeve bruto plače je zakonsko določena obveznost, ki jo je delodajalec dolžan izvršiti, in sicer ne glede na to, ali je delavec kot zavezanec po drugi podlagi (npr. kot s. p. ali samozaposlena oseba) za isto obdobje že plačal te dajatve državi oziroma pristojnim zavodom. S temi zakonsko določenimi dajatvami delavec kot zavezanec tudi sicer ne more prosto razpolagati in ne morejo biti niti predmet pobotanja. Dejstvo da je tožnica že sama (kot s. p. oziroma samozaposlena oseba) obračunala in odvedla davke in prispevke od zneska, ki ga je prejela na podlagi pogodb civilnega prava, ne pomeni, da je s tem ugasnila obveznost tožene stranke, da iz naslova delovnopravne pravice tožnice do bruto plače za tožnico obračuna in odvede zakonsko predpisane davke in obvezne prispevke. Izpolnitvi te svoje zakonske obveznosti se delodajalec ne more izogniti niti s sklicevanjem na to, da je delavcu za obdobje, za katero je bil ugotovljen obstoj delovnega razmerja, iz naslova pogodb civilnega prava izplačal zneske, ki so presegali višino bruto plače, do katere bi bil delavec upravičen, če bi imel z delodajalcem sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.
Tožnici pripada razlika v plači, ki se odraža kot razlika med pripadajočimi bruto zneski plače za 47. plačni razred, zmanjšanimi za zneske, ki jih je tožnica prejela za delo, opravljeno po pogodbah civilnega prava (tožnica je v denarnem delu tožbenega zahtevka vtoževala obračun bruto plače za 47. plačni razred in odvod davkov in prispevkov od te plače). Izrek sodbe sodišča prve stopnje bi se sicer moral (glede na opisno postavljeni tožničin tožbeni zahtevek) glasiti na izplačilo razlike v plači v višini plače za 47. plačni razred, zmanjšane v delu, ki ji pripada kot neto plačilo, za izplačane zneske po pogodbah civilnega prava in ne na obračun bruto zneska plače in odvod davkov in prispevkov.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - pravica do pritožbe
Razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje in vrnitev zadeve temu sodišču v novo sojenje glede na okoliščine konkretnega primera ne bo povzročila hujše kršitve pravice stranke do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Revizijski napotki vrhovnega sodišča iz sklepa VIII Ips 57/2019 odkazujejo na izvedbo sorazmerno obsežnega dokaznega postopka in sprejema celovite dokazne ocene v smeri ugotavljanja odločilnih dejstev tudi v zvezi z novimi pravnimi vidiki spora, na katere je opozorilo vrhovno sodišče v svojem sklepu. Ustrezneje je, da ta postopek izvede sodišče prve stopnje (tudi zaradi zagotovitve pravice stranke do izjave in pritožbe).
OZ člen 190, 190/1. ZDR-1 člen 2, 13, 18. ZPP člen 378, 380, 380/2.
obstoj delovnega razmerja - faktično delovno razmerje - pobot - ugovor izpolnitve
Če je delavec, ki uveljavlja obstoj delovnega razmerja na podlagi pogodb civilnega prava, prejel višji znesek, kot pa bi mu šel na podlagi delovnega razmerja, kar se je zgodilo tudi v tej zadevi, mu delodajalec, kljub ugotovitvi, da je bil delavec v delovnem razmerju, ne dolguje ničesar iz naslova neto plače, kar je sodišče druge stopnje v tem sporu tudi upoštevalo, ko je zavrnilo tožnikov zahtevek za plačilo neto zneskov plač, pač pa delodajalec še vedno dolguje tisti del bruto plače, ki se nanaša na javnopravne dajatve, saj te od plače kot delovnopravnega prejemka še niso bile obračunane in plačane.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - slovenska vojska
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje pri odločitvi o višini posebne nagrade tožnici pravilno uporabilo materialno pravo s tem, ko ni upoštevalo vseh let tožničine zaposlitve pri toženi stranki.
ZDR-1 člen 110, 110/1. ZPP člen 367a, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče ugotavlja, da pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjeni, zato je na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP predlog zavrnilo kot neutemeljen.