Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (2012) člen 5.
kolektivna pogodba dejavnosti - javni uslužbenci - povrnitev stroškov prevoza na delo in z dela - javni prevoz - kilometrina - razlaga kolektivne pogodbe - dopuščena revizija
Odgovor na vprašanje, ali je v obravnavni zadevi možna povrnitev stroškov prevoza na delo in z dela v kombinaciji povrnitve stroškov javnega prevoza in kilometrine materialnopravno pravilna, je nikalen.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - nadomestilo za neizkoriščen letni dopust - nezakonito prenehanje pogodbe o zaposlitvi
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je delavec, ki mu je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi in je zoper delodajalca sprožil spor zaradi ugotovitve nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi upravičen do nadomestila za neizkoriščen letni dopust tudi za leta, ki sledijo letu, v katerem je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana, vse do pravnomočne odločitve sodišča o zakonitosti odpovedi;
- ali je ob upoštevanju 7. člena Direktive 2003/88/ES in 164. člena ZDR-1 pravno dopustno razlikovanje med delavcem, ki je v delovnem razmerju in je za čas letnega dopusta plačan samo s plačilom nadomestila za čas letnega dopusta in med delavcem, ki mu je z reparacijo po ugotovitvi nezakonitosti odpovedi čas letnega dopusta dvakrat plačan: z izplačilom plače in z izplačilom nadomestila za letni dopust, in je tako v ugodnejšem položaju v primerjavi z delavcem v delovnem razmerju.
Odškodnina mora biti učinkovita in sorazmerna z nastalo škodo. Oškodovancu mora nuditi zadostno satisfakcijo (učinkovitost) in ustrezati utrpeli škodi glede na njen obseg (sorazmernost). Pri presoji zatrjevane škode mora sodišče upoštevati okoliščine kot so trajanje trpinčenja, naravo posameznih dejanj, okolje, v katerem se je izvajalo, osebe, ki so ga izvajale, težo posledic in njihovo trajanje. Kršitelj prepovedi trpinčenja na delovnem mestu mora odškodnino občutiti kot svarilo v izogib ponavljanju (odvračalni učinek).
ZPP člen 17. ZDSS-1 člen 5, 6, 7. ZUS-1 člen 9, 11. ZIUZEOP člen 29, 29/7.
spor o pristojnosti
Za spore med delodajalcem in zavodom za zaposlovanje oziroma MDDSZEM iz naslova priznanja pravic do povračila nadomestila plače zaradi napotitve delavcev na začasno čakanje na delo po določbah ZIUZEOP je stvarno pristojno Upravno sodišče Republike Slovenije.
- ali sta sodišči nižjih stopenj bistveno kršili določbe pravdnega postopka glede trditvenega in dokaznega bremena ter glede oblikovanja dokazne ocene,
- ali je sodišče druge stopnje bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, ker je zgolj povzelo stališče prve stopnje in se ni opredelilo do ocene tožnikovega dela, kot vodnega zaupnika,
- ali je v okoliščinah konkretnega primera materialnopravno pravilen zaključek sodišča, da opravljanje funkcije vodnega zaupnika pomeni kršitev pravice do tedenskega počitka.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi (PZ) zaradi poslovnega razloga - sprememba organizacije dela - ukinitev delovnega mesta - sodna razveza
Okoliščine za sodno razvezo so lahko objektivne narave (da delodajalec delavcu ne more zagotoviti ustreznega dela glede na nezakonito odpovedano pogodbo o zaposlitvi) oziroma subjektivne narave (da je med njima subjektivni odnos porušen do takšne mere, da ne omogoča več nadaljevanja delovnega razmerja). Zadosten razlog za sodno razvezo je že ugotovitev obstoja ene od teh okoliščin. Ukinitev delovnega mesta je lahko utemeljen razlog za odločitev sodišča, da sodno razveže pogodbo o zaposlitvi.
Iz ugotovljenih dejstev ne izhaja, da je tožnica opravljala delo delovnega mesta psiholog I, zato do razlike med plačo, ki jo je prejemala po pogodbi o zaposlitvi in plačo delovnega mesta psiholog I, ni upravičena. Tožnica z dokazovanjem, da je njeno delo po zahtevnosti enako kot delo višjih vojaških uslužbencev psihologov, tudi ne more doseči drugačnega vrednotenja svojega delovnega mesta, saj presoja, ali je vrednotenje delovnih mest ustrezno, glede na z zakonom urejen sistem plač v javnem sektorju ni v sodni pristojnosti.
ZUJF člen 168, 168/1, 168/2. Aneks h Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (2015) člen 5, 5/1, 5/2, 5/3. ZPP člen 380, 380/2.
kilometrina - potni stroški - javni prevoz
Prvi odstavek 168. člena ZUJF in prvi odstavek 5. člena Aneksa h Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije določata le pogoj, zaradi katerega pridobi javni uslužbenec pravico do povrnitve stroškov prevoza na delo in z dela. Način povrnitve teh stroškov pa določata drugi odstavek 168. člena ZUJF in drugi odstavek 5. člena Aneksa. Tretjo odstavek 5. člena Aneksa definira, kdaj javni prevoz ni možen.
Javnemu uslužbencu pripada povrnitev stroškov prevoza na delo in z dela v višini kilometrine šele v primeru, če javni prevoz ni možen. Če je javni prevoz možen, mu pripada povrnitev stroškov v višini javnega prevoza, ne glede na to, če bi bil znesek kilometrine, do katerega bi bil javni uslužbenec upravičen za isto razdaljo, nižji.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - nočno delo - efektivni delovni čas - polni delovni čas
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se v pojem "polni letni delovni čas" za opredelitev nočnega delavca in priznanje pravic po 19.a členu Kolektivne pogodbe za policiste šteje tudi čas koriščenja letnega dopusta in drugih upravičenih odsotnosti z dela ali zgolj čas dejanskega opravljanja dela (efektivni delovni čas).
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c. ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1-1, 118. KZ-1 člen 211, 211/1, 211/5.
dopuščena revizija - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - kršitev delovnih obveznosti, ki ima vse znake kaznivega dejanja - predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je v okoliščinah obravnavanega primera pravilna materialnopravna presoja, da za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi niso izpolnjeni pogoji iz 109. člena ZDR-1.
ZPP člen 367a, 367c. ZDSS-1 člen 53, 53/1, 53/1-2. ZObr člen 100b, 100b/4.
dopuščena revizija - kolektivni delovni spor - predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu
Revizija se dopusti glede vprašanj:
‒ ali je pravilen zaključek sodišča, da v konkretnih okoliščinah primera nasprotna udeleženka ni kršila Dogovora o plačah in drugih stroških dela v javnem sektorju (Ur. l. RS, št. 80/2018) in Sporazuma o razreševanju stavkovnih zahtev (Ur. l. RS, št. 80/2018),
‒ ali lahko sodišče naloži nasprotni udeleženki sprejem usklajenega besedila Uredbe o spremembah Uredbe o uvrstitvi formacijskih dolžnosti in nazivov v Slovenski vojski v plačne razrede.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno glede odškodnine in višine le-te za nezagotovljen dnevni počitek.
Določba četrtega odstavka 109. člena ZDR oziroma četrtega odstavka 108. člena ZDR-1, da višina odpravnine ne sme presegati desetkratnika osnove iz prvega odstavka istega člena, če v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti ni določeno drugače, na prvi pogled kaže na to, da bi bila višja odpravnina dopustna le, če bi bila dogovorjena v panožni kolektivni pogodbi, ne pa tudi, če je dogovorjena v podjetniški kolektivni pogodbi ali pa pogodbi o zaposlitvi. Vendar pa je navedeno določbo treba tolmačiti kot opredelitev (minimalne) višine odpravnine v primeru, ko je delavec pri delodajalcu zaposlen več kot 30 let. V takšnem primeru se odpravnina ne viša več za 1/3 osnove za vsako nadaljnje leto dela pri delodajalcu, ampak ostane omejena na desetkratnik osnove, kar ustreza tridesetim tretjinam osnove.
106. člen ZDR-1 ni kogentna določba, ki bi v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi stečaja preprečevala možnost ugodnejšega dogovora s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00047459
ZPP člen 367.a, 367c.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - slovenska vojska - tedenski počitek
Revizija se dopusti glede vprašanj:
‒ ali je sodišče druge stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP;
‒ ali zakonska ureditev tedenskega počitka, kot je določena v 156. členu ZDR-1 in 97.f členu ZObr, omejuje 24 urno trajanje tedenskega počitka na en koledarski dan, ali pa lahko traja neprekinjenih 24 ur tudi v dveh zaporednih dnevih;
‒ ali sta sodišči pravilno uporabili materialno pravo, ko sta tožniku priznali dodatek za nevarne naloge v višini 1.500 EUR.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00042497
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. OZ člen 131, 239, 766, 768, 768/1. ZDR člen 18, 111.
predlog za dopustitev revizije - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlogi na strani delavca - ugotavljanje razlogov za prenehanje delovnega razmerja - pooblaščena oseba - dejansko opravljanje dela - prepoved opravljanja dela - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjeni.
odpravnina za primer odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - odpovedni rok - stečaj - omejitev višine odpravnine
Določba 106. člena ZDR-1 ni potrebna zato, da bi določila višino odpravnine, ki bi bila v primeru stečaja drugačna, kot sicer velja za primer odpovedi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti, temveč zato, da se poudari, da imajo ti delavci sploh pravico do odpravnine, ki je po višini enaka, kot gre delavcem, ki jim je bila pogodba o zaposlitvi izven stečajnega postopka odpovedana iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti. Ni torej mogoče šteti, da je določba 106. člena ZDR-1 specialna določba v tem smislu, da je v primeru stečaja najvišja možna odpravnina takšna, kot jo določa 108. člen ZDR-1, obenem pa splošna določba 108. člena ZDR-1 za vse druge primere odpovedi iz poslovnega razloga in razloga nesposobnosti (to je za odpovedi, ki so podane izven insolvenčnih postopkov) dopušča drugačen dogovor o višini odpravnine.
Tožena stranka je ob delni pripoznavi tožbenega zahtevka navedla, da s podano delno pripoznavo nikakor ne priznava, da tožniku tedenski počitek sploh ni bil zagotovljen in tudi ne, da bi bilo število vtoževanih dni nesporno. Delno pripoznavo je podala zgolj zaradi enakega obravnavanja vseh pripadnikov na misijah. Glede na takšno izrecno in nedvoumno izjavo tožene stranke je zmoten zaključek sodišč, da je tožena stranka s pripoznavo priznala temelj tožbenega zahtevka ter da sta sporna le še višina glavnice in zakonske zamudne obresti.
Sodišče druge stopnje je dopolnilo obrazložitev sodišča prve stopnje z izjavami določenih prič, čeprav sodba sodišča prve stopnje dokaznih zaključkov v tem delu sploh nima. Poleg tega ni odgovorilo na izrecne pritožbene ugovore tožene stranke v zvezi z (ne)oblikovanjem dokazne ocene sodišča prve stopnje, glede nepopolnega povzemanja izjav in izpovedb prič ter splošne in nedoločne izpovedbe tožnika. Z vsem tem je bistveno kršilo določbe pravdnega postopka iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.