Ugotovi se, da sta tožeča in tožena stranka umaknili reviziji.
Ob zgolj splošnih trditvah in splošnih ugotovitvah, da so priprave na dan počitka obsegale pripravo opreme in orožja ter posebej dodatno pripravo za tiste, ki so bili naslednji dan določeni za voznika ali za patruljo, ne da bi bil ugotovljena vsebina in obseg priprav in ne da bi bilo ugotovljeno, da je bil med tistimi, ki so imeli dodatno pripravo (vedno) tudi tožnik, je materialnopravna presoja, da so priprave kršile njegovo pravico do tedenskega počitka, brez podlage.
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da bi tožnik ob izdaji odločbe o dodelitvi štipendije moral biti še posebej opozorjen, da bo prejete zneske štipendije moral vrniti, če študija ne bo končal v roku. ZŠtip-1 in Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij celovito urejata način in kriterije za priznanje pravice do državne štipendije, kakor tudi obveznost prejemnika štipendije, da šolanje oziroma študij dokonča v določenem roku ter pogoje in razloge zaradi katerih mora vrniti prejete štipendije. O dodelitvi državne štipendije se odloča samo z odločbo centra za socialno delo in se na njeni podlagi ne sklepa še pogodbe o štipendiranju, kakršno ZŠtip-1 predvideva za nekatere druge vrste štipendij, pri čemer kot sestavino pogodbe določa tudi sankcije zaradi neizpolnjevanja pogodbenih določb. Ob jasnih zakonskih določbah glede obveznosti vračila štipendije center za socialno delo v odločbi o dodelitvi državne štipendije ni bil dolžan tožnika še posebej opozarjati, da bo prejete zneske štipendije za zadnji letnik moral vrniti, če ne bo magistriral v roku enega leta po zaključenem izobraževanju.
ZSS ločuje med sodniki, ki so v oddelku razporejeni (ali dodeljeni) zaradi posebne usposobljenosti in izkušenosti ter sodniki, ki so v oddelek določeni predvsem iz praktičnih razlogov (glej pojasnilo k predlogu ZS-K) in niso posebno usposobljeni in izkušeni za reševanje zahtevnejših kazenskih zadev. Ti se z letnim razporedom določijo kot člani senatov specializiranega oddelka (v tem primeru v senat petih sodnikov). Govorimo torej o sodnikih, ki so razporejeni (ali dodeljeni) na specializirani oddelek in ki si jim v skladu s Sodnim redom tudi dodeljujejo zadeve, ki so dodeljene v delo sodnikom specializiranega oddelka (156. člen Sodnega reda), in o sodnikih, ki so določeni kot člani senata, ki jim zadeve v delo specializiranega oddelka niso dodeljene, sodelujejo pa pri odločanju kot člani senatov. Ti zadnji ne izpolnjujejo pogojev posebne usposobljenosti in izkušenosti.
Temu ustrezno je treba tolmačiti tudi določbo 40. c člena ZS (v povezavi z 69. c členom ZSS), torej da višja plača iz te določbe pripada samo sodnikom, ki so razporejeni (ali dodeljeni) v specializirani oddelek, ne pa sodnikom, ki so z letnim razporedom določeni le kot člani senatov (sosodniki).
Primerjava položaja, nalog, zahtevnosti in odgovornosti predsednika senata, ki so mu zadeve dodeljene in sosodnika, upoštevajoč tudi določbe Sodnega reda in ZKP o tem, kakšne so pristojnosti enega in drugega (npr. določbe 113., 270., 285. a, 298., 299., 301. in številnih drugih členov), ni na mestu, saj med njima obstajajo večje razlike.
Dodatek za poveljevanje, kot je določen in v višini kot je določen, je predviden in določen v različnih višinah le po nivojih poveljevanja različnih enot. Pri tem ni določeno, da bi se dodatki kumulirali za več poveljevanj ali več namestništev, temveč je bistven oziroma odločilen le nivo poveljevanja tistih enot, za katere poveljevanje je predviden dodatek. Ne gre torej za dodatek, ki bi bil odvisen od števila posameznih določitev oziroma imenovanj na poveljniške dolžnosti.
Zmotno je stališče sodišča druge stopnje, da bi 24-urni tedenski počitek, ki bi se začel v enem dnevu in se nato brez prekinitve nadaljeval v naslednjem dnevu, že a priori pomenil kršitev pravice do dnevnega počitka oziroma bolje rečeno pravice do tedenskega počitka ob upoštevanju zakonske opredelitve tedenskega počitka iz 156. člena ZDR-1. Določba, da ima delavec v obdobju sedmih zaporednih dni, poleg pravice do dnevnega počitka, pravico do počitka v trajanju najmanj 24 neprekinjenih ur, dejansko pomeni, da mora tedenski počitek trajati 36 oziroma 35 nepretrganih ur (24 neprekinjenih ur po 156. členu ZDR-1 in 12 oziroma 11 neprekinjenih ur po 155. členu ZDR-1).
Specialna zakonodaja je v času sprejetja KPND poleg pojma razporeditve že poznala tudi pojem začasne napotitve, ki je vsebinsko zelo podoben pojmu začasne napotitve, kot ga ureja 67. člen ZODPol. Kljub temu ga KPND niti pojmovno niti vsebinsko ni vključila v besedilo določbe 24. člena. Zato v primeru začasne napotitve uslužbenca policije v drug kraj, območje ali področje dela, skladno s prvim odstavkom 67. člena ZODPol zaradi nemotenega opravljanja nalog policije ali policijskih podpornih dejavnosti, ne veljajo omejitve iz 24. člena KPND