odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - vojak - misija - delovna obveznost - pravica do tedenskega počitka
V okoliščinah konkretnega primera udeležba na sestankih v zvezi s podajanjem informacij za nadaljnje delo pomeni nezagotovitev tedenskega počitka pripadniku. Za presojo je bistveno, da je bil tožnik poveljnik oddelka. Kot poveljnik oddelka je bil odgovoren za učinkovito vodenje oddelka in izvajanje prejetih nalog. V tem obsegu so ti sestanki pomenili opravljanje konkretnih nalog, ki so bile del tožnikove delovne obveznosti.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - prijava v obvezno zavarovanje - podlaga
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali lahko delodajalec delavca prijavi v obvezna zavarovanja za čas, ko je bil v evidenco ZPIZ že vpisan na drugi podlagi oziroma ali je lahko oseba zavarovana le po eni osnovi;
- ali je delavec upravičen do razlike v plači kot pravice, vezane na obstoj delovnega razmerja v obdobju, ko je bil v evidenco ZPIZ že vpisan na drugi podlagi?
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - UPRAVNI SPOR
VS00029569
ZDSS-1 člen 7, 7/1, 58. ZUS-1 člen 2. ZPP člen 25.
spor o pristojnosti - osebna asistenca - socialno sodišče - upravno sodišče
Odločba centra za socialno delo o pravici do osebne asistence je dokončen upravni akt, zoper katerega je sodno varstvo v skladu s prvim odstavkom 2. člena Zakona o upravnem sporu zagotovljeno v upravnem sporu.
Res je, da tožena stranka za tožnico ni obračunala davkov in prispevkov iz delovnega razmerja in da bo to na podlagi ugotovitve, da je šlo pri pogodbenem razmerju v resnici za prikrito delovno razmerje, še morala storiti. Vendar to ne pomeni, da je pri presoji, kakšna plača bi tožnici šla na podlagi delovnega razmerja, zneske, ki jih je tožnica prejela na podlagi pogodb civilnega prava, treba obravnavati kot neto plačo, za kar se neutemeljeno zavzema sodišče prve stopnje. Prav tako navedena okoliščina (da prispevki in davki iz naslova delovnega razmerja še niso bili obračunani in plačani), ne pomeni, da se pripadajoča plača izračuna tako, da se od zneskov, prejetih na podlagi pogodbe o poslovno produkcijskem sodelovanju, najprej odštejejo prispevki, ki jih je tožnica plačala kot samostojna podjetnica, nato pa se prištejejo davki in prispevki, ki bi morali biti obračunani na podlagi delovnega razmerja.
V tej zadevi tožena stranka ni podala ugovora stvarne pristojnosti, zato bi se sodišče po uradni dolžnosti lahko izreklo za stvarno nepristojno le ob predhodnem preizkusu tožbe, torej preden je tožbo posredovalo v odgovor. Ker je okrajno sodišče ta rok zamudilo, se kasneje po uradni dolžnosti ni več moglo izreči za stvarno nepristojno.
OZ člen 179. ZPIZ-1 člen 143. ZPIZ-2 člen 403, 429.
odmera nepremoženjske škode - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - vštevanje invalidnine
Invalidnina se ne odšteva od odškodnine, ampak se kot ena od okoliščin primera iz 179. člena OZ upošteva pri odmeri pravične denarne odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Pri tem je treba izhajati tudi iz tega, da denarna odškodnina za negmotno škodo ni čista denarna terjatev, temveč predstavlja denarno satisfakcijo za pravno priznane oblike negmotne škode. Upoštevanje invalidnine oziroma koristi, ki jo je oziroma jo bo oškodovanec imel od prejemanja invalidnine, je torej le ena od okoliščin pri ugotavljanju pravične denarne odškodnine, saj ta v določeni meri (večji ali manjši) tudi kompenzira prizadetost oškodovanca. Zato ni pomembno le, kakšna in kako obsežna je ta prizadetost (torej narava in stopnja prizadetosti), temveč je lahko pomemben tudi razlog za priznanje invalidnine (torej ali je ta priznana za isto vrsto telesne okvare kot odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti).
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se pri presoji pogoja pretežnosti iz določbe 401. člena ZPIZ-2 v skladu z Uredbo št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti upošteva tudi zavarovalna doba, dopolnjena v tujini, ali pa samo doba, dopolnjena v domačem sistemu obveznega zavarovanja.
ZDSS-1 člen 5, 5/1-č. ZPP člen 1, 25, 25/2, 30, 30/1. ZZ člen 36, 36/2. ZDR-1 člen 8.
spor o pristojnosti - izbira direktorja - odškodnina
Tožnica od tožene stranke (ustanovitelja javnega zavoda) vtožuje odškodnino zaradi posega v njene osebnostne pravice ter zaradi razžalitve dobrega imena in časti s strani tožene stranke, ker ni bila izbrana za direktorja javnega zavoda.
ZDSS-1 v točki č) prvega odstavka 5. člena določa, da je delovno sodišče pristojno tudi za odločanje v individualnem delovnem sporu v zvezi s postopkom zaposlovanja delavca med delodajalcem in kandidatom. Tožena stranka, ki je ustanovitelj Javnega zavoda A., v tem sporu nima položaja delodajalca. Tožnica se je kot kandidatka prijavila na razpis za imenovanje direktorja Javnega zavoda, kjer bi se v primeru uspešno zaključenega kandidiranja (torej v primeru izbire) tudi zaposlila. To pomeni, da bi imel položaj delodajalca napram tožnici kot kandidatki Javni zavod, ne pa njegov ustanovitelj, ki je v tem sporu tožena stranka.
Za odločanje v tem sporu je pristojno Okrajno sodišče v Škofji Loki.
razlika v plači - bistvena kršitev določb postopka - neobrazloženost sodne odločbe
Sklicevanje sodišča prve stopnje, da je bilo o temelju zahtevka že pravnomočno odločeno v drugem pravnomočno končanem individualnem delovnem sporu, je napačno. Odločitev o temelju zahtevka je stvar vmesne sodbe (315. člen ZPP), do njene izdaje pa pride v postopku reševanja iste zadeve (iz razloga smotrnosti), ko zahtevek glede višine še ni zrel za odločanje. S (končnima) sodbama sodišč druge in prve stopnje, izdanima v drugem sporu (šlo je sicer za spor med istima strankama za razliko v plači, vendar za drugo obdobje), ni bilo odločeno o temelju zahtevka, ki ga tožnik vtožuje, saj razlogi sodbe v drugi zadevi ne postanejo pravnomočni. Zaradi zgoraj opisanega zmotnega stališča sodišče prve stopnje v obrazložitvi sodbe ni navedlo odločilnih dejstev, zaradi katerih je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika v tem sporu.
Tožnica je na podlagi 5. člena ZDR-1 vložila tožbo zoper podružnico tujega podjetja kot svojega delodajalca, vendar pa, kakor to jasno izhaja iz zgoraj navedenih stališč, to ne pomeni, da v tem sporu podružnica ne more uveljavljati terjatev matične družbe do tožnice v pobot. Matična družba in podružnica sta namreč ena in ista pravna oseba, zato je jasno, da lahko podružnica, ki je v delovnem sporu tožena kot delodajalec, v pobot uveljavlja tudi vse terjatve, ki jih ima matična družba do delavca - enako, kot bi jih lahko uveljavljala sama matična družba, če bi nastopala kot toženka.
Zmotna je presoja, da za pobot prav iz tega razloga (ker gre za terjatev matične družbe) ni izpolnjen pogoj vzajemnosti terjatev. Ker gre pri matični družbi in njeni podružnici za eno in isto pravno osebo, je terjatev matične družbe, čeprav jo v pobot uveljavlja podružnica, terjatev osebe, ki je v razmerju do tožnice lahko hkrati njen upnik in dolžnik.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovodna oseba - seznanitev z razlogom za odpoved - pravočasnost odpovedi - pristojni organ
V 283. členu ZGD-1 je določeno, da predsednik nadzornega sveta zastopa družbo proti članom uprave. Glede na 283. člen ZGD-1 je za pričetek teka subjektivnega roka za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi odločilno, kdaj se je s spornimi ravnanji tožnika, ki jih je tožena stranka štela kot razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, seznanil predsednik nadzornega sveta tožene stranke. Po tretjem odstavku 20. člena ZDR-1 in v povezavi z 283. členom ZGD-1 je bil namreč za zastopanje delodajalca proti tožniku kot poslovodni osebi (že po samem zakonu) pristojen predsednik nadzornega sveta.
Ker drugi odstavek 109. člena ZDR-1 začetek teka tridesetdnevnega subjektivnega roka za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi veže na trenutek, ko pristojni organ ugotovi razlog za odpoved, in ker ZDR-1 ne določa, da začne ta rok teči znova v primeru, če pride do spremembe osebe oziroma organa, ki nastopa v imenu delodajalca, je zmotno stališče tožene stranke (in tudi sodišča prve stopnje), da je subjektivni rok za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi pričel teči takrat, ko je razlog za to odpoved ugotovil novi direktor tožene stranke.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - zloraba bolniškega staleža - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- kako mora ravnati delavec od trenutka, ko je delodajalcu sporočil, da izostaja z dela zaradi zdravstvenih težav do prvega pregleda pri zdravniku;
- ali sme delavec od trenutka, ko je delodajalcu sporočil, da z dela izostaja zaradi zdravstvenih težav, do pregleda zdravnika, ravnati, kot da je v aktivnem bolniškem staležu ter ali sme brez izrecne odobritve zdravnika odpotovati v drug kraj?
odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - vojak - misija - delovna obveznost - pravica do tedenskega počitka
Razlog za izostanek obrazložitve o tem, katere zadolžitve in obveznosti je tožnik imel v dneh, ko je imel predviden počitek, je v zmotnem stališču sodišča prve stopnje, da je za presojo bistveno, da so zadolžitve in obveznosti bile, in da tožnik ni imel 24 ur prosto. V resnici je ravno nasprotno. Za presojo je odločilno vprašanje, katere zadolžitve oziroma obveznosti je imel tožnik oziroma, kaj konkretno je počel v dneh, ko naj bi imel po evidenci prosto.
sklep o popravi - stroški postopka - odvetniška tarifa
Sklep o popravi je sklep procesne narave in v njem do uporabe materialnega prava sploh ne pride. Izpodbijati ga je mogoče le zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Ker tožnik uveljavlja le zmotno uporabo materialnega prava, vendar tudi to neutemeljeno, saj je sodišče dolžno uporabiti tisto vrednost odvetniške točke, ki velja v času odločanja.
obnova postopka - novo izvedensko mnenje - novo dejstvo - nov dokaz
Stališče tožnice, da gre v takem primeru za nov dokaz, ni pravilno. Če namreč stranka glede iste dokazne teme (ki se v tej zadevi nanaša na vprašanje razsodnosti toženca) predlaga novega izvedenca, to ne predstavlja novega dokaza, temveč predlog za nadaljnje izvajanje dokaza, ki je bil že izveden.
Tudi izhodišče revizije, da naj bi v takem primeru šlo za novo dejstvo, ni pravilno. Sklicuje se namreč na mnenji dveh izvedencev, vendar je enačenje teh mnenj z novim dejstvom napačno, saj drugačno izvedensko mnenje predstavlja le novo (drugačno) strokovno oceno o razsodnosti (prištevnosti) toženca, ki bi jo bilo tudi sicer treba najprej soočiti z dosedanjim izvedenskim mnenjem (in različnimi mnenji izvedencev v številnih postopkih, v katerih je udeležen toženec).
ZJU člen 147, 147/1, 149, 149/2. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (1991) člen 24, 24/4.
javni uslužbenec - sprememba kraja opravljanja dela - premestitev
Določitev nove lokacije skladno z dogovorjeno širšo opredelitvijo kraja opravljanja dela, kjer naj bi tožnica opravljala delo, se ne šteje za premestitev tožnice v smislu določb ZJU.
Širša opredelitev kraja opravljanja dela v tožničini pogodbi o zaposlitvi oziroma aneksu je toženi stranki omogočala, da tožnici določi kraj opravljanja dela v prostorih Finančnega urada A. oziroma dislociranih enotah tega urada (kot je bilo že ugotovljeno, je v S. kot eni od teh dislociranih enot tožnica delo tudi dejansko opravljala). Glede na to je bila določitev kraja opravljanja dela v izpodbijanih sklepih ustrezna, saj tožena stranka glede na ugotovljena dejstva omejitev iz ZJU in KPND ni bila dolžna upoštevati.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - odpoved večjemu številu delavcev - ukrepi za preprečitev prenehanja delovnega razmerja
Revizija se dopusti o vprašanju, ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo glede obveznosti delodajalca o izvedbi ukrepov za preprečitev ali kar največjo omejitev prenehanj delovnega razmerja v postopku odpovedi večjemu številu delavcev.
ZUJF člen 168, 168/1, 168/2, 168/7. Aneks h Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (2012) člen 5.
stroški prevoza na delo in z dela - javni uslužbenec
Tožena stranka v določbah ZUJF in Aneksa h KP ni imela nobene podlage za takšno razlago pojma „kraj bivališča“, po kateri je toženka upravičena do povrnitve stroškov prevoza iz sosednjega kraja, čeprav ima v kraju bivališča na voljo javni prevoz, če je razdalja med bivališčem in sosednjim krajem manj kot dva kilometra.