ZDM člen 5. ZPIZ-1 člen 280, 282. ZPIZ-2 člen 199, 413.
zavarovalna doba šteta s povečanjem - obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje - poklicno zavarovanje - dimnikar - prehodne določbe zakona
Delovne razmere in pogoji dela so se pri marsikaterem delovnem mestu s priznano zavarovalno dobo s povečanjem z razvojem tehnologije in modernizacijo delovnih postopkov spremenili. Vendar pa je bil zakon glede tega, na kakšen način in kdo odloča o spremembi škodljivih vplivov ali drugih omejitev delovnega mesta, na katerem je že priznana zavarovalna doba s povečanjem, ves čas jasen. Sprememba ali odprava štetja zavarovalne dobe s povečanjem bi bila do uveljavitve ZPIZ-1 na podlagi že navedenih predpisov možna v reviziji del in nalog, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem. Takšne revizije del in nalog za delovno mesto dimnikar (razen že prej v letu 1978) ni bilo. Po uveljavitvi ZPIZ-1 bi posebna komisija lahko na podlagi meril in kriterijev, ki jih določi Vlada Republike Slovenije, poleg delovnih mest, za katera je že bila določena zavarovalna doba s povečanjem, določila tudi druga delovna mesta, za katera je obvezna vključitev v dodatno pokojninsko zavarovanje, oziroma ugotovila, da niso več izpolnjeni pogoji iz 280. člena tega zakona. Vendar takšna posebna komisija ni bila ustanovljena in za delovno mesto dimnikar nikoli ni bilo ugotovljeno, da ne izpolnjuje več pogojev iz 280. člena ZPIZ-1. Ker se je ob uveljavitvi ZPIZ-1 za delovno mesto dimnikar štela zavarovalna doba s povečanjem, je v skladu s prvim odstavkom 413. člena ZPIZ-2 delodajalec za delavce na tem delovnem mestu, če so zaposleni za polni delovni čas, dolžan plačati prispevke za poklicno zavarovanje.
ZPP člen 30. ZDSS-1 člen 5, 5/1. ZS člen 99, 99/2-2.
spor o pristojnosti - podjemna pogodba - dejansko delovno razmerje
Za presojo stvarne pristojnosti v navedeni zadevi je bistveno, ali je pravna podlaga za vtoževano terjatev obstoj dejanskega delovnega razmerja ali pa je pravna podlaga ustni dogovor o podjemni pogodbi. Glede na to, da v zvezi z delom, ki ga je tožnik opravil za družbo B., d.o.o. oziroma za toženca kot samostojnega podjetnika ni bila sklenjena niti pogodba o zaposlitvi, niti podjemna pogodba, dejanske navedbe strank pa bi lahko kazale tako na faktično delovno razmerje kot ustno dogovorjeno pogodbo o delu, je za odločitev o stvarni pristojnosti lahko bistveno tudi to, kako stranke opredeljujejo svoje razmerje.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - obstoj delovnega razmerja - plačilo za pogodbeno opravljeno delo - plača - pobot
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali in kako je plačilo za delo po pogodbah civilnega prava, dopustno in mogoče v sodnem postopku pobotati s terjatvami delavca iz faktičnega delovnega razmerja in
- ali je oseba, ki je prejemala plačilo za delo na podlagi pogodb civilnega prava, za katerega je bilo kasneje odločeno, da gre za delovno razmerje, upravičena zadržati znesek, ki presega neto plačo in ostale prejemke in delovnega razmerja, kot jih prejemajo drugi delavci?
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - trajanje mandata - vezanost na zahtevek - izvršljivost izreka sodbe
Revizija se dopusti glede vprašanj:
— ali je določba četrtega odstavka 49. člena ZDR-1 kogentne narave;
— ali odločitev, da tožeči stranki delovno razmerje pri toženi stranki 18. 10. 2017 ni prenehalo in še traja, implicitno vsebuje tudi obveznost tožene stranke, da tožnika pozove na delo;
— ali je sodišče druge stopnje s tem, ko je samostojno oblikovalo izrek sodbe na način, da ni sledilo tožbenemu zahtevku v delu, ko tožeča stranka zahteva tudi odločitev o pozivu nazaj na delo, kršilo določilo postopka in s tem tožečo stranko prikrajšalo za učinkovito podlago za izvršitev pravnomočne sodne odločbe;
— ali je sodišče druge stopnje s tem, ko je zgolj opisno določilo, kakšno plačo mora imeti tožnik, kršilo določbe postopka in s tem tožečo stranko prikrajšalo za učinkovito podlago za izvršitev pravnomočne sodne odločbe.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je odločitev sodišča druge stopnje o neupoštevanju preizkusa alkoholiziranosti procesno in materialnopravno pravilna in zakonita.
sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - pritožba - dopolnitev postopka na drugi stopnji
Ker je iz obrazložitve izpodbijanega sklepa razvidno, da je sicer sodni izvedenec pri drugem variantnem izračunu v skladu s stališčem druge stopnje upošteval pravilno dejansko stanje in je uporabil tudi pravilno pravno podlago, razen za obdobje veljavnosti ZUJF, Vrhovno sodišče glede na 355. člen ZPP ne ugotavlja utemeljenih razlogov, da sodišče druge stopnje samo ne dopolni postopka s pridobitvijo dopolnitve izvedenskega mnenja in s sodbo samo odloči še o preostalem delu tožnikovega tožbenega zahtevka.
prenehanje delovnega razmerja - denarno nadomestilo za neizrabljen letni dopust
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je delavec ob prenehanju delovnega razmerja upravičen do denarnega nadomestila za neizrabljen letni dopust za vsa leta (v okviru petletnega zastaralnega roka) pred prenehanjem delovnega razmerja, ali pa je ob prenehanju delovnega razmerja upravičen le do denarnega nadomestila za neizrabljen letni dopust, ki ga je bil na dan prenehanja delovnega razmerja (upoštevaje tretji in četrti odstavek 162. člena ZDR-1) upravičen izrabiti, vendar ga ni mogel zaradi objektivnih razlogov.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - odškodnina - trpinčenje na delovnem mestu
Revizija se dopusti glede vprašanj:
− Ali je presoja sodišča o trpinčenju na delovnem mestu in o višini odškodnine glede na ugotovljeno dejansko stanje materialnopravno pravilna?
− Ali je sodišče kršilo določbe pravdnega postopka glede skrbnosti presoje dokazov o obstoju elementov trpinčenja na delovnem mestu, o obstoju škode ter o vzročni zvezi med tožbeno zatrjevanimi dejanji in zatrjevano škodo?
− Ali je sodišče bistveno kršilo določbe pravdnega postopka glede obrazloženosti odločitve?
− Ali je materialno pravo glede odločitve o plačilu presežka ur pravilno uporabljeno?
predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča
Dejstvo, da je Republika Slovenija, Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, tožena stranka v tem individualnem delovnem sporu, predstavlja okoliščino, zaradi katere je lahko okrnjen videz nepristranskosti. To pomeni, da je podan drug tehten razlog, da o tožbenem zahtevku tožnice ne odloča Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.
dopuščena revizija - poslovodna oseba - veljavnost aneksa - pobotni ugovor - sodna razveza pogodba o zaposlitvi - ustreznost ponujene zaposlitve
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- Ali je bil aneks z dne 23. 11. 2016 k pogodbi o zaposlitvi z dne 30. 1. 2016 veljavno sklenjen?
- Ali je sodišče bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, ker ni odločilo o pobotnem ugovoru?
- Ali je odločitev o sklenitvi nove pogodbe o zaposlitvi izvršljiva? - Ali je sodišče kršilo določbe pravdnega postopka, ker ni odločilo o predlogu za sodno razvezo?
- Ali je tožnik upravičeno zavrnil podpis ponujene pogodbe o zaposlitvi kot neustrezne?
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - odškodnina iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - invalidnina
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili materialno pravo v zvezi z vštevanjem invalidnine v odškodnino iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - redna odpoved iz poslovnega razloga večjemu številu delavcev - kriteriji - diskriminatoren kriterij - bistvene kršitve določb postopka
Revizija se dopusti glede vprašanj:
– ali sta kriterija polivalentnosti oziroma delovne usposobljenosti in delovne uspešnosti diskriminatorna do vsakega od tožnikov, ker so le-ti delavci invalidi,
- ali je s spremembo sodbe sodišča prve stopnje sodišče druge stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka,
- ali obrazložitev sodbe sodišča druge stopnje ustreza standardu obrazložitve sodne odločbe in je s tem podana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP,
- ali bi moralo sodišče druge stopnje pri odločitvi o nadomestilu plače tožnikom upoštevati denarno nadomestilo za čas brezposelnosti, ki so ga tožniki prejemali?
razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - vrnitev zadeve sodišču prve stopnje - razlogi za razveljavitev - pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje
Sodišče druge stopnje je odločitev o vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje obrazložilo skopo (češ, "da je ocenilo, da glede na naravo stvari in okoliščine primera" - ki jih ni konkretiziralo - "samo ne more dopolniti postopka") in navedlo 355. člen ZPP. Šele iz naslednje točke obrazložitve izhaja, da naj ne bi bil ugotovljen le podatek o številu dni tedenskega počitka, do katerih naj bi bil tožnik upravičen, in da ni bila še opravljena preveritev pravilnosti izračuna odškodnine v zvezi s pravilnostjo dnevnih oziroma urnih postavk. To pa nikakor nista okoliščini, ki ju pritožbeno sodišče ne bi moglo ugotoviti, oziroma presoja, ki jo ne bi moglo narediti samo, in na kar pritožba tudi pravilno opozarja.
nezakonitost odpovedi - prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča - upokojitev - datum prenehanja pogodbe o zaposlitvi - denarno povračilo - kriteriji za odmero - odpravnina
ZMEPIZ-1 v določbi 83. člena ne predstavlja ovire za priznanje delovnega razmerja v sodnem sporu tudi v primeru, če se je delavec po prenehanju pogodbe o zaposlitvi, ki je bilo kasneje ugotovljeno za nezakonito, upokojil. ZMEPIZ-1 v določbi 80. člena ne onemogoča spremembe zavarovalne podlage tudi v primeru, ko je s pravnomočno sodbo, sodno poravnavo ali v postopku mediacije ugotovljen obstoj delovnega razmerja, temveč jo celo predvideva. ZMEPIZ-1 tudi sicer ureja matično evidenco zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki obsega zbirke podatkov, potrebne za izvajanje tega zavarovanja, zbrane v različnih evidencah, torej ima omejen doseg in vpliv na priznanje statusa delavca, ki se v sodnem sporu ugotavlja ob upoštevanju vsebine razmerja. Pri tem je pomembno, da zakonska ureditev na delovno pravnem področju nikjer ne določa, da delovnega razmerja ne bi bilo mogoče priznati tudi po upokojitvi, prav tako pa tega ne onemogoča ureditev pokojninskega področja, saj le ta (v primeru, če do tega naknadno pride) daje tudi možnosti kasnejših posegov v dokončne in pravnomočne odločitve Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje o odmeri starostne (predčasne) pokojnine v primerih naknadno priznanega delovnega razmerja.
Sodišče v primeru odločanja o sodni razvezi ni izključno vezano na datum upokojitve delavca, je pa delavčeva upokojitev ob sicer nezakonitem prenehanju pogodbe o zaposlitvi lahko eno od pomembnih dejstev oziroma je celo eno od najbolj odločilnih dejstev za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi. Sodišče v okoliščinah konkretnih primerov še vedno presoja in mora presojati, ali sodno razveže pogodbo o zaposlitvi z datumom upokojitve ali pa enkrat kasneje, najkasneje do odločitve sodišča prve stopnje.
Instituta odpravnine po 109. členu prejšnjega ZDR in odškodnine po 118. členu prejšnjega ZDR v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča razlikujeta, kar pa sodišču ne preprečuje, da višine odškodnine (sedaj denarnega povračila) tudi ne primerja z odpravnino, ki bi delavcu pripadala po zakonu. Poudariti pa je treba, da je ta primerjava lahko le okvirna, saj se kriterij za odpravnino ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti iz 108. člena ZDR-1 razlikuje od kriterijev za določitev višine denarnega povračila po 118. členu ZDR-1.
Revizijsko sodišče se strinja z razlogi revizije toženke, da bodoča ocenjena škoda ne more biti upošteven kriterij za višino denarnega povračila, zlasti pa je odmera po tem kriteriju tudi nejasna in ta kriterij temelji na navrženem (le s strani tožnice zatrjevanem), vendar nepreverjenem podatku.
Po uveljavljeni sodni praksi je nelikvidna tista terjatev, za katero je očitno, da ne obstaja, ki je zelo nedoločena, zelo dvomljiva (katere obstoj ni izkazan niti s stopnjo verjetnosti), oziroma ji dolžnik "kvalificirano nasprotuje", npr. da je predmet nekega drugega postopka.
Tožnik je v postopku zatrjeval in dokazoval, da je ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga sprejel pogodbo o zaposlitvi, za drugo delovno mesto, za katerega se je zahtevala nižja raven strokovne izobrazbe, kot pa je bila zahtevana za njegovo prejšnje delovno mesto in da je zato upravičen do sorazmernega dela odpravnine po šestem odstavku 91. člena ZDR-1. Do dogovora med njim in toženo stranko glede višine sorazmernega dela odpravnine sicer ni prišlo, vendar pa tožniku zato ta njegova pravica ni prenehala. Nasprotovanje tožene stranke (pavšalno prerekanje te terjatve po temelju in višini; nepriznavanje terjatve; njeno zatrjevanje, da glede te terjatve tožnik ni sprožil nobenega spora; da mu je ponudila ustrezno zaposlitev) ne pomeni "kvalificiranega prerekanja" tožnikove terjatve, zaradi česar naj bi bila njegova terjatev nelikvidna.
Tožnik je v pobotni izjavi podrobno pojasnil način izračuna sorazmernega dela odpravnine, ki jo je po določbah OZ kot pobotno terjatev uveljavljal proti toženi stranki v zvezi z njeno terjatvijo za vračilo odpravnine. To sicer ne pomeni, da je višina, kot jo je določil, res takšna, vendar pa na drugi strani tudi ne pomeni, da ni določljiva. Zato je njegovo terjatev treba šteti za določeno in za likvidno. Za likvidnost njegove terjatve prav tako ni odločilno, da o njej še ni odločalo sodišče.
Delavec pride v zamudo z vračilom odpravnine, ki jo je prejel ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, za katero je bila v postopku ugotovljena njena nezakonitost, naslednji dan po dnevu, ko mu je vročena sodba sodišča, s katero je bilo pravnomočno ugotovljena nezakonitost odpovedi, zaradi katere je prejel odpravnino.
ZPP člen 367a. ZUJF člen 168, 169. Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (1994) člen 5.
stroški prevoza na delo - bivališče - javni uslužbenec
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje materialno pravno pravilno razlagalo pojema "bivališča" v zvezi s pravico do povrnitve stroškov prevoza javnega uslužbenca.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - odpoved pogodbe o zaposlitvi - vročitev odpovedi
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je presoja sodišča druge stopnje, da je tožnik odklonil vročitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi, materialnopravno pravilna.
ZObr člen 6, 6-12, 40, 40/8. Uredba o spremembi Uredbe o uvrstitvi formacijskih dolžnosti in nazivov v Slovenski vojski v plačne razrede (2010) člen 5, 5/2.
vodja notranje organizacijske enote - formacija - dopuščena revizija - pripadnik Slovenske vojske - položajni dodatek
Sodišče druge stopnje je zmotno razlagalo, kaj pomeni določba Uredbe o uvrstitvi formacijskih dolžnosti in nazivov v Slovenski vojski v plačne razrede, da mora biti začasna, bojna ali operativna skupina določena s formacijo na taktični, operativni ali strateški ravni. Izraz formacija ima v Slovenski vojski natančno določen pomen, ki ga ni mogoče samovoljno tolmačiti izven zakonskih okvirov. Tako 12. točka 6. člena Zakona o obrambi (ZObr) določa, kaj ta izraz pomeni. Formacija je seznam funkcionalnih in kadrovskih dolžnosti, pogojev za njihovo opravljanje ter potrebnih materialnih sredstev in opreme za vojaško poveljstvo, enoto ali zavod v stalni, mirodobni in bojni sestavi ter njena kadrovska in materialna popolnitev. Obenem osmi odstavek 40. člena ZObr določa, da minister za obrambo določa specialnosti v rodovih in službah ter formacijo poveljstev, enot in zavodov. Navedeno pomeni, da je formacija akt, z vsebino, kot jo opredeljuje 12. točka 5. člena ZObr, za njegov sprejem pa je pristojen Minister za obrambo. Standardni operativni postopek ne po vsebini ne po izdajatelju ne ustreza opredelitvi formacije v navedenih določbah ZObr.
Tožnik za sporno obdobje ni upravičen do položajnega dodatka, saj posadka C. s formacijo ni bila opredeljena kot delovna, začasna, bojna ali operativna skupina.