Zakon jasno prepoveduje opravljanje dela na podlagi pogodb civilnega prava, kadar obstajajo elementi delovnega razmerja (drugi odstavek 13. člena ZDR-1). V tovrstnih primerih civilna pogodba dejansko predstavlja navidezno pogodbo, ki že na podlagi splošnih pravil civilnega prava nima pravnega učinka med strankama oziroma velja, kadar navidezna pogodba prikriva kakšno drugo pogodbo, ta druga, če so izpolnjeni pogoji za njeno pravno veljavnost (50. člen OZ). Ker je v 18. členu ZDR-1 vzpostavljena zakonska domneva, da delovno razmerje obstaja, če obstajajo elementi delovnega razmerja, je bistveno, kakšna je dejanska vsebina pravnega razmerja med strankama in ne, kakšen formalni, pisni izraz/obliko (če sploh) sta stranki njunemu razmerju dali.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - trpinčenje - mobing - odmera nepremoženjske škode - sodba brez razlogov o odločilnih dejstvih
Zmotno je stališče, po kateri bi bil dolžan delodajalec pri podaji redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga še dodatno utemeljevati težo kršitve pogodbenih obveznosti oziroma okoliščine, ki preprečujejo nadaljevanje delovnega razmerja med strankami. ZDR-1 omogoča podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga za primere, ko delavec ne upošteva formalnega opozorila zaradi že storjene kršitve in v nadaljevanju še vedno pravilno ne izpolnjuje delovnih obveznosti. Če delavec nadaljuje s kršitvami - v enaki, podobni ali drugačni obliki, potem je pravno pomembno predvsem, ali je do ponovne kršitve obveznosti dejansko prišlo. Materialnopravna presoja sodišč nižjih stopenj je zmotna tudi glede na kasnejšo presojo sodišča druge stopnje, da naj bi se ena od utemeljenih kršitev iz opozorila pred odpovedjo nanašala prav na čiščenje. Navedeno pomeni, da bi lahko šlo pri očitanih kršitvah iz odpovedi za istovrstno kršitev delovnih obveznosti glede na presojano opozorilo, zato je po ustaljeni sodni praksi presoja takšne kršitve lahko kvečjemu strožja.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - soprispevek delavca - obveznost obveščanja
Revizija neutemeljeno uveljavlja, da je tožnik izključno odgovoren za nastanek škode, oziroma da njegov soprispevek k nastali škodi znaša najmanj 90%. Tožnik je pred nezgodo spornega dne ravnal enako, kot so običajno ravnali on in ostali delavci. S strani nadrejenih ni bil opozorjen, da se v času predaje izmene oziroma prejemanja navodil za delo ne sme zadrževati na transportni poti, izmenovodska miza pa je bila postavljena preblizu te poti. V času škodnega dogodka se tožnik tudi še ni obrnil od izmenovodske mize, z namenom, da bi prečkal transportno pot, kar bi lahko kazalo na njegovo premajhno skrbnost (voziček je tožnika zadel v peto leve noge). Nesreči pri delu pa je v veliki meri botrovalo tudi ravnanje delavca, ki je upravljal z vozičkom, saj svojih sodelavcev (med njimi je bil tudi tožnik) ni opozoril, da se jim približuje, čeprav jih je videl.
Obveznost zagotovitve pogojev za varnost in zdravje pri delu je na delodajalcu (43.člen ZDR; 5. člen ZVZD-1). Namen drugega odstavka 34. člena ZDR je v tem, da tudi delavec v skrbi za svoje življenje, zdravje in varnost seznani delodajalca z morebitnimi nevarnostmi (enako velja za možnost nastanka materialne škode), ki bi lahko vplivale na te dobrine in da delodajalec v posledici tega obvestila sprejme ustrezne ukrepe za odstranitev (ali vsaj za čim večje zmanjšanje) te nevarnosti. Če pa delodajalec ne spoštuje svojih obveznosti iz 43. člena ZDR oziroma 5. člena ZVZD-1 (prva toženka je v nasprotju s predpisi o varnem opravljanju dela nepravilno organizirala delo oziroma je dopuščala, da se delo opravlja na nepravilen in nevaren način, čeprav bi ga lahko organizirala drugače, s čimer bi se lahko izognila škodnemu dogodku) in je zato prišlo do nesreče pri delu, delavcu ni mogoče očitati soprispevka k nastanku škode le zato, ker delodajalca ni še posebej obvestil o tej nevarnosti za nastanek škode.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - ugoditev predlogu - tedenski počitek - vojska
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno glede opredelitve, da pomeni udeležba na sestankih v zvezi s podajanjem informacij za nadaljnje delo in opravljanje podpornih nalog po lastni iniciativi nezagotovitev tedenskega počitka pripadniku?
trpinčenje na delovnem mestu - naklep - dokazna ocena - metodološki napotek
Res je sicer, da zakon trpinčenja na delovnem mestu ne opredeljuje izrecno kot naklepno ravnanje, vendar je že iz zakonske opredelitve očitno, da si je težko predstavljati, da bi bilo storjeno iz malomarnosti. Pri očitku, da je nekdo iz malomarnosti trpinčil delavca, bi šlo za notranje protislovje, saj zahteva, da gre za ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznemu delavcu na delovnem mestu ali v zvezi z delom, kar so elementi, ki šele omogočajo, da neko ravnanje opredelimo kot trpinčenje in kar samo po sebi kaže na namen in ne malomarnost takšnega ravnanja.
dve odpovedi pogodbe o zaposlitvi - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - izredna odpoved v času odpovednega roka - sodno varstvo - reintegracija - res iudicata
Samo zato, ker je bila tožba v tem sporu vložena prej, kot v sporu o zakonitosti izredne odpovedi, sodišču ne daje pooblastila za ponovno odločanje o zahtevku, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno. Tožnik je res z vložitvijo tožbe zavaroval svoj interes, da se o zahtevku odloči v tem sporu, kar pa ne pomeni, da je sodišče lahko zakonito odločalo o istem zahtevku v drugem, kasneje začetem sporu, oziroma da se lahko pravnomočna odločitev samo zato, ker je sprejeta v kasneje začetem sporu, lahko povsem spregleda.
Kljub temu tožniku ni mogoče odreči pravice do odločitve o zahtevku, ki se nanaša na čas po 4. 10. 2016. V predhodnem sporu, ker je bil odprt še spor o zakonitosti odpovedi iz poslovnega razloga, je sodišče lahko odločilo o trajanju delovnega razmerja le do 3. 10. 2016, ko se je iztekel odpovedni rok. Čeprav je bil tožbeni zahtevek v obeh sporih enak - vrnitev na delo in priznanje pravic tudi od 4. 10. 2016 dalje - dejanska podlaga ni bila ista oziroma enaka. V nasprotju z načelom pravne varnosti bi bilo, če bi takšno postopanje sodišč prve in druge stopnje tožniku šteli v škodo, zato mu pravnega interesa za vztrajanje pri tožbi v tem delovnem sporu ni mogoče odreči.
ZDR-1 člen 9, 75, 92, 129, 222. ZDR-1A člen 2. Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije (2015) člen 48.
dodatek na delovno dobo - delovna razmerja pri delodajalcih - skupna delovna doba - kolektivna pogodba - stroški postopka - sprememba vrednosti točke
Prvega odstavka 129. člena ZDR-1 ni mogoče razlagati tako, da delavcu dodatek na delovno dobo vedno pripada za vso delovno dobo pri vseh dosedanjih delodajalcih. Določba tretjega odstavka 9. člena ZDR-1 v zvezi z 222. členom ZDR-1 (oziroma tudi kasnejšim 2. členom ZDR-1A) se ne nanaša zgolj na višino dodatka, temveč tudi na obdobje, za katerega se dodatek obračuna.
Na drugačno razlago ne moreta vplivati določbi 75. člena ZDR-1 in 92. člena ZDR-1.
ZDR-1 člen 118, 118/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 347, 348, 355, 358.
transformacija delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas - reintegracija - sodna razveza pogodba o zaposlitvi - sprememba dokazne ocene pred sodiščem druge stopnje - ugotovljeno drugačno dejansko stanje brez opravljene glavne obravnave - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče druge stopnje je s sklicevanjem na zmotno uporabo materialnega prava nedopustno spremenilo dokazno oceno sodišča prve stopnje oziroma brez obravnave ugotovilo drugačno dejansko stanje, kot je bilo ugotovljeno v sodbi sodišča prve stopnje. Ocena sodišča druge stopnje, da iz izpovedi zakonitega zastopnika in priče ni razviden porušen odnos med strankama, predstavlja dokazno oceno, ki je drugačna od dokazne ocene sodišča prve stopnje.
Toženka je navajala okoliščine, ki naj bi kazale na porušeno medsebojno zaupanje in objektivne okoliščine, zaradi katerih tožnika ne more sprejeti na delo. Ker je sodišče druge stopnje brez obravnave spremenilo dokazno oceno sodišča prve stopnje glede porušenega zaupanja in skrhanih medsebojnih odnosov, in ker izpodbijana sodba o objektivnih možnostih sprejeti tožnika nazaj na delo nima razlogov, je revizijski očitek bistvenih kršitev iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP utemeljen.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pravočasnost odpovedi - prekluzija navedb in dokazov - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - denarno povračilo - kriteriji - okoliščine in interesi strank - policist
Sklicevanje revizije na to, da je dokazna tema ves čas ostajala nespremenjena, ni utemeljeno. "Dokazna tema" je res bila ves čas pravočasnost podane odpovedi, vendar pa je toženka trditev, da je odpoved pravočasna, pred 5. 9. 2011 utemeljevala s popolnoma drugimi dejstvi, kot v vlogi z dne 5. 9. 2011, zato navedba, ki jo je podala v tej vlogi in predlagan dokaz nista pomenila le konkretizacije dosedanjih navedb, pač pa novo in drugačno dejstvo, kot se je zatrjevalo do tedaj.
Razveljavitev sodbe Vrhovnega sodišča v postopku z ustavno pritožbo in posledično razveljavitev sodbe sodišča druge stopnje v revizijskem postopku ne pomeni, da sme ali celo mora sodišče v ponovljenem postopku (zaradi popolne ugotovitve dejanskega stanja) ugotavljati tudi dejstva, ki niso bila pravočasno navedena in izvajati dokaze, ki niso bili pravočasno predlagani. Dejansko stanje se ugotavlja na podlagi pravočasno podanih navedb in dokaznih predlogov, in sicer po procesnih pravilih o izvajanju dokazov in prekluzijah.
Navedba toženke, da s tožnikom ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja, ker je za delo v policiji ključnega pomena medsebojno zaupanje, tega pa spričo dogodkov, ki so privedli do izredne odpovedi, ni več, zadošča za presojo, ali je reintegracija možna in smiselna. Gre za objektivno preverljivo dejstvo, na obstoj katerega subjektiven pogled predstojnika, še manj pa tožnikovih sodelavcev, ne more vplivati.
Pri sodni razvezi so odločilne praviloma okoliščine, ki so nastale po ali zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi (te običajno prevladajo), lahko pa se upoštevajo tudi okoliščine, zaradi katerih je prišlo do odpovedi pogodbe o zaposlitvi, čeprav je bilo kasneje ugotovljeno, da je ta nezakonita, saj se pri presoji pogojev za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi v določenih primerih lahko upošteva tudi to, kako in ali je dejansko ravnanje, ki ga delodajalec šteje za kršitev, vplivalo na medsebojne odnose in možnost nadaljnjega sodelovanja.
Sodišče tožniku delovnega razmerja pri toženki za čas, ko je bil že v delovnem razmerju pri drugem delodajalcu, ni moglo priznati. Trajanje delovnega razmerja je lahko priznalo le do trenutka nove zaposlitve. Da je do prenehanja delovnega razmerja uveljavil le minimalen obseg pravic (za dobre 4 tedne), je bilo ustrezno upoštevano pri odmeri denarnega povračila.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - voznina - protipravna prilastitev - sodna razveza pogodba o zaposlitvi
Revizija se dopusti glede vprašanj, ali je protipravna prilastitev plačane voznine v višini 0,90 EUR lahko utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga in ali je sodišče opravilo pravilno materialnopravno presojo glede sodne razveze pogodbe o zaposlitvi.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - navodilo za delo - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič - bistvena kršitev določb postopka
Tožnik je za dokazovanje svojih trditev, da je pri toženi stranki obstajalo ustno navodilo za točenje goriva v kanistre, predlagal zaslišanje treh prič. Sodišče prve stopnje je zaslišalo le dve, pri čemer je ena od njih potrdila obstoj tega ustnega navodila, druga pa ne. Na podlagi teh izpovedb in na podlagi drugh dokazov je zaključilo, da ustno navodilo ni obstajalo. Sodišče pa bi moralo v zvezi z ugotovitvijo tega dejstva zaslišati tudi tretjo pričo, ki jo je predlagal tožnik. Ker tega ni storilo, je bistveno kršilo določbe postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - dve odpovedi pogodbe o zaposlitvi - isti razlog - časovna komponenta - drugačna dejstva
Sodišče je pri odločanju vezano na dejanske razloge iz odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Toženka se v novi odpovedi ne sklicuje na enaka dejstva za nepotrebnost dela tožnika kot v odpovedi iz leta 2015, kar nenazadnje pomeni, da obeh odpovedi ne moremo enačiti, saj sta napolnjeni z drugačno vsebino. Zato ni pomembno le, da je tožnikovo delo res (vsaj s stališča toženke) postalo nepotrebno že leta 2015, temveč tudi, da je od te odpovedi do nove odpovedi minilo daljše obdobje, v katerem je bil tožnik sicer na čakanju, vendar mu toženka pogodbe ni odpovedala na enakih dejanskih podlagah kot pred tem.
ZS člen 113a. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 2.
delovni čas - razlaga direktive - postopek pred Sodiščem Evropske unije (SEU) - prekinitev postopka
Sodišču Evropske unije se predlaga sprejem predhodne odločbe o razlagi Direktive 2003/88/ES evropskega parlamenta in sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa.
Postopek se prekine do odločitve Sodišča Evropske unije.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - solidarnostna pomoč - višina pomoči - član sindikata
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilna razlaga določb prvega in drugega odstavka 6. člena Aneksa h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji, upoštevaje določbo 224. člena ZDR-1, glede pravice do solidarnostne pomoči, po kateri tudi delavcu, ki ni član reprezentativnega sindikata, ki je podpisnik tega aneksa, pripada za 20% višja solidarnostna pomoč in po kateri se upravičenost do solidarnostne pomoči za takega delavca presoja glede na to, ali njegova osnovna plača ne presega oziroma ne bi presegala 130 % minimalne plače.
trpinčenje na delovnem mestu - nepremoženjska škoda - tožbeni zahtevek - višina denarne odškodnine - enotna odškodnina
Pri odmeri odškodnine zaradi trpinčenja na delovnem mestu se oškodovancu praviloma dosodi enotna odškodnina za vse nepremoženjske posledice, ki izvirajo iz tega naslova.
vodilni delavec - mandat - predčasna razrešitev - pogodba o zaposlitvi za določen čas - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti - zagovor delavca
ZDR-1 izrecno ne določa in ne predvideva možnosti razrešitve vodilnega delavca, vendar tega tudi ne izključuje. Zato je lahko pomembno, kako je nekdo postal vodilni delavec (z imenovanjem ali na drug način). Že prvi odstavek 74. člena ZDR-1 govori tudi o imenovanju vodilnega delavca v skladu z zakonom ali aktom o ustanovitvi, to pa že predpostavlja tudi nasprotno dejanje – razrešitev v skladu z zakonom ali aktom o ustanovitvi. Tudi v primerih, če to ni izrecno predvideno v zakonu ali aktu o ustanovitvi, delodajalec vodilne delavce lahko določi z aktom o imenovanju za mandatno obdobje in jih posledično (predhodno) razreši oziroma odpokliče (pred koncem mandata), posebno če so takšni delavci že predvideni v organizacijski strukturi družbe.
Ovire za razrešitev ne more predstavljati odsotnost jasnejših določb o postopkih in razlogih razrešitve. Tudi če primerjamo položaj teh delavcev s položajem poslovodnih oseb, ugotovimo, da tudi zanje razlogi za odpoklic niso vedno predvideni.
Sodišče druge stopnje dolžnost zagovora v skladu z določbo drugega odstavka 85. člena ZDR-1 dejansko in izrecno povezalo le s tem, da tožnica ni bila zakonito razrešena s funkcije izvršilne direktorice uprave, torej s tem, da njena razrešitev pred iztekom mandata ni bila predvidena v njeni pogodbi o zaposlitvi. Ker pa to tolmačenje ni pravilno, in ker je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto vodilne delavke dejansko zgolj neposredna posledica razrešitve, revizijsko sodišče ne ugotavlja posebnih razlogov za to, da bi bilo treba tožnici še posebej omogočiti zagovor. Zato v danih okoliščinah od delodajalca ni bilo upravičeno pričakovati, da tožnici omogoči še poseben zagovor. Pri tem tudi posebej izpostavlja dejstvo, da v odsotnosti posebnih določb v pogodbi o zaposlitvi takšnemu vodilnemu delavcu po prenehanju mandata tako ali tako preneha pogodba o zaposlitvi za vodilnega delavca - zaradi poteka časa takšne pogodbe, in kar izhaja iz 77. člena ZDR-1 in prvega odstavka 79. člena ZDR-1, saj ostane zaposlen na prejšnjem delovnem mestu za nedoločen čas. To tudi pomeni, da posebnih potreb po zagovoru tudi sicer ne more biti, vprašanje pa je lahko, kako že samo te ugotovitve vplivajo na smotrnost in tudi zakonitost odpovedane pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti.
predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti - tehten razlog
Sodišče ima s toženo stranko sklenjeno pogodbo o izvajanju storitev fizičnega varovanja. To pogodbeno razmerje med sodiščem in toženo stranko predstavlja okoliščino, zaradi katere bi bil lahko okrnjen videz nepristranskosti. To pomeni, da je podan tehten razlog, da o tožbenem zahtevku, v katerem pogodbena stranka nastopa kot tožena stranka, ne odloča krajevno pristojno sodišče.