trpinčenje na delovnem mestu - nepremoženjska škoda - tožbeni zahtevek - višina denarne odškodnine - enotna odškodnina
Pri odmeri odškodnine zaradi trpinčenja na delovnem mestu se oškodovancu praviloma dosodi enotna odškodnina za vse nepremoženjske posledice, ki izvirajo iz tega naslova.
vodilni delavec - mandat - predčasna razrešitev - pogodba o zaposlitvi za določen čas - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti - zagovor delavca
ZDR-1 izrecno ne določa in ne predvideva možnosti razrešitve vodilnega delavca, vendar tega tudi ne izključuje. Zato je lahko pomembno, kako je nekdo postal vodilni delavec (z imenovanjem ali na drug način). Že prvi odstavek 74. člena ZDR-1 govori tudi o imenovanju vodilnega delavca v skladu z zakonom ali aktom o ustanovitvi, to pa že predpostavlja tudi nasprotno dejanje – razrešitev v skladu z zakonom ali aktom o ustanovitvi. Tudi v primerih, če to ni izrecno predvideno v zakonu ali aktu o ustanovitvi, delodajalec vodilne delavce lahko določi z aktom o imenovanju za mandatno obdobje in jih posledično (predhodno) razreši oziroma odpokliče (pred koncem mandata), posebno če so takšni delavci že predvideni v organizacijski strukturi družbe.
Ovire za razrešitev ne more predstavljati odsotnost jasnejših določb o postopkih in razlogih razrešitve. Tudi če primerjamo položaj teh delavcev s položajem poslovodnih oseb, ugotovimo, da tudi zanje razlogi za odpoklic niso vedno predvideni.
Sodišče druge stopnje dolžnost zagovora v skladu z določbo drugega odstavka 85. člena ZDR-1 dejansko in izrecno povezalo le s tem, da tožnica ni bila zakonito razrešena s funkcije izvršilne direktorice uprave, torej s tem, da njena razrešitev pred iztekom mandata ni bila predvidena v njeni pogodbi o zaposlitvi. Ker pa to tolmačenje ni pravilno, in ker je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto vodilne delavke dejansko zgolj neposredna posledica razrešitve, revizijsko sodišče ne ugotavlja posebnih razlogov za to, da bi bilo treba tožnici še posebej omogočiti zagovor. Zato v danih okoliščinah od delodajalca ni bilo upravičeno pričakovati, da tožnici omogoči še poseben zagovor. Pri tem tudi posebej izpostavlja dejstvo, da v odsotnosti posebnih določb v pogodbi o zaposlitvi takšnemu vodilnemu delavcu po prenehanju mandata tako ali tako preneha pogodba o zaposlitvi za vodilnega delavca - zaradi poteka časa takšne pogodbe, in kar izhaja iz 77. člena ZDR-1 in prvega odstavka 79. člena ZDR-1, saj ostane zaposlen na prejšnjem delovnem mestu za nedoločen čas. To tudi pomeni, da posebnih potreb po zagovoru tudi sicer ne more biti, vprašanje pa je lahko, kako že samo te ugotovitve vplivajo na smotrnost in tudi zakonitost odpovedane pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti.
predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti - tehten razlog
Sodišče ima s toženo stranko sklenjeno pogodbo o izvajanju storitev fizičnega varovanja. To pogodbeno razmerje med sodiščem in toženo stranko predstavlja okoliščino, zaradi katere bi bil lahko okrnjen videz nepristranskosti. To pomeni, da je podan tehten razlog, da o tožbenem zahtevku, v katerem pogodbena stranka nastopa kot tožena stranka, ne odloča krajevno pristojno sodišče.
Glede na odsotnost jasne in nedvoumne izjave o delnem umiku tožbe, tožnik v reviziji utemeljeno opozarja, da bi sodišče v okviru materialno procesnega vodstva moralo razjasniti, ali gre v resnici za delni umik tožbe, če je na podlagi dejansko protislovnih navedb tožnika štelo, da je tožnik tožbo delno umaknil.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - posebno pravno varstvo pred odpovedjo - starši
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče pravilno uporabilo 115. člen ZDR-1.
predsednik uprave - odpoklic - ničnost sklepa nadzornega sveta o odpoklicu člana uprave - reintegracija - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - odklonitev ponujene zaposlitve - prenehanje delovnega razmerja
Glede na to, da je tožnik po odpoklicu s funkcije predsednika uprave tožene stranke odklonil ponujeno pogodbo o zaposlitvi za ustrezno delovno mesto, je imela tožena stranka v določbi drugega odstavka 17. člena pogodbe o zaposlitvi podlago, da delovno razmerje tožniku zaključi po poteku petnajstdnevnega odpovednega roka, ki je pričel teči osmi dan od dneva vročitve predloga nove pogodbe o zaposlitvi. Ob prenehanju delovnega razmerja tožnika je bil sklep o odpoklicu še vedno veljaven in je učinkoval. Zato na zakonitost prenehanja delovnega razmerja ne vpliva okoliščina, da je bil odpoklic kasneje ugotovljen za ničnega.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - šikaniranje na delovnem mestu - trpinčenje - psihično nasilje
Dejanja nadrejenega imajo večji učinek, saj nastopa s pozicije moči in obvladuje zaposlitev prizadetega, temu pa je zaradi podrejenega položaja onemogočena enakovredna in učinkovita obramba. Pomembno je tudi dejstvo, da vodilni delavec, zlasti najvišji v hierarhiji, predstavlja delodajalca tako navzven kot navznoter in s svojimi dejanji postavlja standarde obnašanja in ravnanja tudi za vse ostale. Drži, da ima nadrejeni delavec pravico in dolžnost nadzirati ter preverjati delo podrejenih, dodeljevati naloge, dajati navodila za njihovo izvedbo in podajati kritike, kadar je delo opravljeno neustrezno. Vendar pa mora pri tem ravnati na primeren način. Kritika se lahko nanaša samo na delo oziroma izdelek, ne pa na samo osebo delavca.
- ali je v okoliščinah konkretnega primera presoja, da ničnost sklepa o odpoklicu predsednika uprave ne vpliva na zakonitost prenehanja pogodbe o zaposlitvi, materialnopravno pravilna;
- ali je v okoliščinah konkretnega primera presoja, da zakonito prenehanje pogodbe o zaposlitvi izključuje odgovornost toženke za odškodninske zahtevke, materialnopravno pravilna;
- ali je sodišče druge stopnje kršilo določbe pravdnega postopka v zvezi z odločanjem o zahtevku za plačilo sorazmernega dela bonitet in nagrade, ki bi mu šle za čas do prenehanja delovnega razmerja v letu 2012.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - začasno povečan obseg dela - veriženje pogodb - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas
Delodajalec krši določbo 55. člena ZDR-1, če (razen v izrecno navedenih primerih) sklene več zaporednih pogodbo o zaposlitvi za določen čas za isto delo za obdobje, daljše od dveh let. Ta določba pa delodajalca ne omejuje, da v primeru, če pride do začasno povečanega obsega dela (ali če gre za pripravo oziroma izvedbo dela, ki je projektno organizirano, kar je navajala tožena stranka), sklene eno ali več pogodb o zaposlitvi za določen čas za isto delo z več delavci. Začasno povečan obseg dela namreč sam po sebi ne pomeni, da delodajalec za določeno delo potrebuje le enega delavca, temveč lahko začasno povečane potrebe po delu zahtevajo zaposlovanje večjega števila delavcev na istih ali različnih delih. Sklepanje teh pogodb o zaposlitvi za določen čas torej samo po sebi še ne pomeni kršitve drugega odstavka 55. člena ZDR-1. Če delodajalec v postopku dokaže, da pogodbe o zaposlitvi za določen čas delavca, v zvezi s katerimi ta uveljavlja transformacijo tudi glede na zaposlovanje drugih delavcev, niso bile sklenjene z namenom zlorabe veriženja pogodb o zaposlitvi za določen čas, do transformacije ne pride.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - podružnica tuje pravne osebe - legitimacija - pobot - vzajemnost terjatve
Revizija se dopusti glede vprašanj:
– ali ima podružnica tuje pravne osebe kot tožena stranka v delovnem sporu legitimacijo za uveljavljanje procesnega ugovora pobota,
- ali je podan pogoj vzajemnosti terjatev za pobot terjatev, in sicer na eni strani terjatev delavca do delodajalca (podružnice pravne osebe) in na drugi strani terjatev delodajalca (matične družbe) do delavca,
- ali sta sodišči bistveno kršili določbe postopka v zvezi z razlogi za zavrnitev zaslišanja K. D. in v zvezi z obrazložitvijo razlogov oziroma pritožbenih razlogov za odločitev o zavrnitvi pobotnega ugovora v zvezi z neupravičeno uporabo poslovnih kartic Visa in plačila iz posebnega računa matične družbe v višini 15.500,00 EUR?
ZDR-1 člen 84, 84/2, 110, 110/1, 110/1-1. ZPP člen 8, 212, 339, 339/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - samostojni podjetnik - ožji družinski člani - razveza zakonske zveze - prepletanje poslovanja družbe in družinskih financ - posojilo - poneverba - metodološki napotki za izdelavo dokazne ocene - dokazno breme - ocenjevanje dokazov
Po presoji Vrhovnega sodišča je glavna metodološka pomanjkljivost izpodbijane dokazne ocene odsotnost objektivne preverljivosti ugotovljenih dejstev, saj se ugotavljanje odločilnih dejstev v obravnavani zadevi lomi predvsem na zaupanju v (ne)verodostojnost povsem nasprotujočih se navedb strank in njune hčerke, ki pa ima očiten interes za uspeh določene stranke. V dosedanjem postopku ostale dokazne sledi izven sicer ozkega in zelo družinsko pogojenega konflikta, še niso bile ustrezno pretresene, kar bi omogočilo celovito analizo nasprotujočih si zatrjevanih dejstev, izven ozkega odnosa strank in njune hčerke, saj gre vendarle za delovnopravno vprašanje poslovanja toženca kot delodajalca, kar je ključno za sintezo pri ugotavljanju dejstev po predhodno opravljeni analizi.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - konkurenčna klavzula - pogodbena kazen - denarno nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule
Revizija se dopusti glede vprašanj:
− ali je materialno pravo pravilno uporabljeno glede znižanja pogodbene kazni zaradi upoštevanja nesorazmerja med višino pogodbene kazni in višino denarnega nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule,
− ali je sodišče druge stopnje bistveno kršilo določbe postopka in zmotno uporabilo materialno pravo, ko je kot zahtevo za znižanje pogodbene kazni štelo navedbe toženca v prvostopenjskem postopku?
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-2, 110, 110/1, 110/1-4. ZPP člen 112, 112/8.
odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti - visokošolski učitelj - neizvolitev v naziv - izredna odpoved v času odpovednega roka - neupravičeni izostanek z dela
Ravnanje toženke, ki je tožniku podala tri odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni nezakonito. Tožnik je imel s toženko sklenjeni dve pogodbi o zaposlitvi, zato je toženka lahko in morala odpovedati obe. V nasprotnem primeru mu delovno razmerje (če ne bi sledila še izredna odpoved) ne bi prenehalo: če bi toženka odpovedala le eno od njiju, bi druga še vedno veljala.
Ker je bila druga odpoved (tudi) podana iz razloga nesposobnosti in je toženka v času teka odpovednega roka ugotovila obstoj razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, je lahko zakonito podala tudi izredno odpoved. Če namreč delavec v času odpovednega roka, ko delovno razmerje še traja, krši delovno obveznost, predhodno podana redna odpoved ni ovira za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki ima za posledico takojšnje prenehanje delovnega razmerja.
trpinčenje na delovnem mestu - odškodnina - enotna odškodnina
Za vso škodo, ki izvira iz trpinčenja na delovnem mestu se praviloma določi enotna odškodnina zaradi kršitve osebnostne pravice, po uveljavitvi ZDR-1 v obliki odškodnine za duševne bolečine zaradi nezagotavljanja varstva pred trpinčenjem na delovnem mestu, pred tem pa v obliki odškodnine za duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostne pravice. V takšno enotno odškodnino je vključeno celotno oškodovančevo trpljenje, ki je posledica trpinčenja na delovnem mestu, kar zajema vse duševne in telesne posledice posega v oškodovančevo duševno celovitost. Le izjemoma bo oškodovanec zaradi trajnih oziroma hujših posledic lahko hkrati uveljavljal tudi ostale oblike nepremoženjske škode iz 179. člena OZ, kar pomeni, da bo ob duševnih bolečinah zaradi okrnitve osebnostne pravice uveljavljal še telesne bolečine ali pa duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti in podobno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VS00042710
ZPP člen 367a, 367c.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - dodatek za nego otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo - seznam hudih bolezni
Revizija se dopusti o vprašanju pravilne uporabe materialnega prava glede stališča, da so otroci, ki izpolnjujejo pogoje iz 6. člena Pravilnika o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo, upravičeni do dodatka za nego in varstvo v višjem znesku in glede stališča, da vsaka izmed bolezni na Seznamu hudih bolezni in stanj pomeni takšno bolezen otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo in je zato upravičen do dodatka za nego in varstvo v višjem znesku.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - varstvo pred odpovedjo - prokurist - nosečnost
Sodišči druge in prve stopnje sta zmotno uporabili materialno pravo, ko sta šteli, da je tožnica varovana na podlagi 115. člena ZDR-1. Navedena določba nosečih delavk in staršev ne varuje pred vsakršnim prenehanjem pogodbe o zaposlitvi, pač pa le pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi kot načinom prenehanja po 4. alineji prvega odstavka 77. člena ZDR-1.
ZVZD člen 14, 15. Pravilnik o osebni varovalni opremi, ki jo delavci uporabljajo pri delu (1999) člen 6.
odškodnina - nesreča pri delu - zavarovalno kritje - odbitna franšiza - objektivna odgovornost - odmera odškodnine - zavarovanje odgovornosti
Pravno nepomembno je razlikovanje med objektivno in krivdno obliko odškodninske odgovornosti z vidika obveznosti druge toženke (zavarovalnice). Njena obveznost temelji na pogodbi o zavarovanju odgovornosti s prvo toženko. Tako je bistveno, katera tveganja sta pogodbenika vključila v zavarovalno pogodbo odgovornosti in katera tveganja sta na drugi strani morebiti izključila, saj šele preverjanje (iz)vključenosti posameznih rizikov omogoča preizkus utemeljenosti zahtevka zoper zavarovalnico.Ta torej odgovarja v prvi vrsti ne zato, ker bi bila "odškodninsko odgovorna" (objektivno ali subjektivno), temveč zaradi pogodbenega prevzema odgovornosti sklenitelja zavarovanja. Toženki sta imeli sklenjeno polico zavarovanja splošne odgovornosti. V njej sta se stranki dogovorili za 100 % kritje delodajalčeve odgovornosti, vendar je v splošnih pogojih za zavarovanje odgovornosti med klavzulami za dodatna kritja določeno, da zavarovanje ne krije odškodninskih zahtevkov zaradi poškodovanja delavcev, do katerega pride zaradi opustitve uporabe predpisanih zaščitnih in varnostnih sredstev ter opreme, če se ugotovi, da ob uporabi le-teh do poškodovanja delavcev ne bi prišlo.
Sodišče pa je s pomočjo izvedenca za varnost in zdravje pri delu ugotovilo dolžnostno ravnanje prve toženke, ki bi morala tožniku pri uporabi pnevmatskega žebljalnika zapovedati in omogočiti uporabo zaščitnih očal.
Ob dejanski ugotovitvi, da bi uporaba zaščitnih očal (ki jih prva toženka ni omogočila) preprečila nastanek poškodbe, je podan dejanski stan izključitve kritja nastale škode iz splošnih pogojev zavarovanja odgovornosti in je posledično zahtevek tožnika zoper zavarovalnico neutemeljen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - ukinitev delovnega mesta - izbira presežnega delavca
Ker je tožena stranka dejansko spremenila organizacijo svojega dela, ukinila je organizacijsko enoto, v kateri je delala tožnica in tudi njeno delovno mesto, ni šlo za fiktivno ukinitev tožničinega delovnega mesta niti za zlorabo instituta redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Novo ustanovljena delovna mesta v novem oddelku so se tudi vsebinsko razlikovala od ukinjenih delovnih mest. Sodišče je ugotovilo, da pri izbiri, kateri od treh delavk bo podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, niso bili upoštevani diskriminatorni razlogi.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - invalid
Tožnica v reviziji neutemeljeno navaja, da pri delavcih invalidih in starejših delavcih ni dopustna uporaba sodne razveze v primeru ugotovljene nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Invalidi na podlagi 116. člena ZDR-1 uživajo posebno varstvo pred odpovedjo le v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi nezmožnosti za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti in v primeru poslovnega razloga. Starejši delavci na podlagi 114. člena ZDR-1 uživajo posebno varstvo le pred odpovedjo iz poslovnega razloga. Posebno varstvo torej velja le pred izrecno navedenimi oblikami odpovedi, ne pa tudi pred drugimi načini prenehanja delovnega razmerja kot jih določa 77. člen ZDR-1, med katerimi je tudi prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sodbo sodišča (5. alineja 77. člena ZDR-1).