spor o pristojnosti - delodajalec - napotitev delavca - delo pri uporabniku - odškodnina
Dejstvo, da je bila tožeča stranka napotena na delo k toženi stranki, ne da bi bil med toženo stranko kot uporabnikom in delodajalcem tožeče stranke sklenjen dogovor v smislu 62. člena ZDR-1, za pristojnost delovnega sodišča ne zadošča.
OZ člen 150, 153, 153/1, 153/2. ZDR-1 člen 35. ZVZD člen 9.
odškodnina za nesrečo pri delu - delo na višini - nepripetost z varnostnim pasom - soprispevek - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah
Glede na visoko stopnjo tveganja, ki ga prinaša delo, kakršno se je na višini opravljalo v obravnavanem primeru, je nespoštovanje varnostnih navodil okoliščina, ki ji je pri oceni tožnikovega soprispevka treba pripisati večji pomen. Opustitev dolžne skrbnosti tožnika je pomembno vplivala na nastanek škodnega dogodka, zato pravilna uporaba materialnega prava narekuje povečanje tožnikovega soprispevka na 60%.
Pri določitvi višine odškodnine se je sodišče druge stopnje poleg na okoliščine primera (individualizacija) oprlo na primer, ki naj bi bil podoben. Vendar pa primerjava s še drugimi podobnimi primeri pokaže, da prav primer, ki ga je uporabilo sodišče druge stopnje, po višini prisojene odškodnine močno odstopa od odškodnin, priznanih v drugih primerih. Zato je za pravilno uporabo materialnega prava potrebna primerjava s še drugimi podobnimi primeri.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - odškodninska odgovornost delavca - premoženjska škoda
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilna presoja sodišča druge stopnje, da je tožeči stranki nastala premoženjska škoda, če odtujena premična stvar še obstaja, torej če ni na primer uničena ali pokvarjena.
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo glede kriterijev in višine denarnega povračila po prvem odstavku 118. člena ZDR-1?
ZDR-1 člen 6, 7, 7/4, 47, 111, 111/3. ZPIZ-1 člen 101.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - odpravnina - odškodnina - III. kategorija invalidnosti - sklep o premestitvi - pravnomočnost - trpinčenje na delovnem mestu - kršitev pravic delavca
Sklep o premestitvi na drugo delovno mesto je toženka izdala po tem, ko je bil tožnik z odločbo ZPIZ razvrščen v III. kategorijo invalidnosti. Zoper sklep tožnik ni uveljavljal sodnega varstva, zato je postal dokončen in pravnomočen. Pravnomočnost sklepa sanira tudi morebitne nepravilnosti, zato sodišče ne more slediti tožnikovemu stališču, da je nezakonit. Ker je bil sklep dokončen in pravnomočen, je za toženko predstavljal zakonito podlago za izplačevanje plače in dodatkov.
Iz ravnanj toženke izhaja, da je kljub temu, da je zadostila vsem formalnim zakonskim zahtevam - tožniku na podlagi odločbe ZPIZ vročila sklep o premestitvi, ki je postal pravnomočen - želela rešiti tožnikov status; to, da ni vztrajala na premestitvi, čeprav je bil sklep pravnomočen, je storila v tožnikovo korist. Njenega ravnanja, četudi je bilo reševanje statusa dolgotrajno in počasno, ob tem, da je tožniku, čeprav ni delal, izplačevala plačo, ki bi jo prejel, če bi delal, ni mogoče označiti niti za kršenje ustavnih pravic niti za diskriminacijo oziroma trpinčenje na delovnem mestu.
poškodba pri delu - padec z lestve - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - soprispevek oškodovanca
Že iz tožnikovih navedb, povzetih v sodbi sodišča prve stopnje, da je padal z glavo navzdol, pri čemer si jo je zaščitil z roko in si tako poškodoval komolec, je očitno, da tožnik ni sestopal tako, da bi bil ves čas tritočkovno oprt, saj v takšnem primeru ne bi mogel pasti na tak način. S takšnim sestopom tožnik ni ravnal s skrbnostjo, ki se pričakuje od povprečno usposobljenega delavca, ki opravlja delo, kakršno je opravljal tožnik. Glede na navedeno je tožnikov soprispevek k nastanku škode treba oceniti kot odločilnega, zato ne zadošča le določitev simboličnega soprispevka, za kakršnega sta se odločili sodišči druge in prve stopnje. Tožnik je z nepravilnim načinom sestopa po lestvi, ki ni le v nasprotju s skrbnostjo, ki se lahko pričakuje od povprečno usposobljenega delavca, temveč tudi v nasprotju s skrbnostjo, ki se lahko pričakuje od vsake povprečne razumne odrasle osebe, prispeval k nastanku škode v višini 60 %, kar pomeni, da mu je toženec dolžan povrniti 40 % odmerjene pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo in ugotovljene premoženjske škode.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev - pravočasnost odpovedi - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
V skladu z drugim odstavkom 109. člena ZDR-1 mora delodajalec odpovedati pogodbo o zaposlitvi v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved. O ugotovitvi razloga za izredno odpoved je mogoče govoriti tedaj, ko se delodajalec (predstojnik oziroma v primeru toženke ravnatelj) seznani z vsemi elementi, ki opravičujejo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi in bistvenimi okoliščinami, ki lahko vplivajo na presojo le-te. Kdaj je delodajalec ugotovil ta razlog, je odvisno od okoliščin konkretnega primera.
transformacija delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas - visokošolski učitelj - projektno delo - pedagoška obveznost - trajna potreba po delu
Sodišče je pravilno presodilo, da je tožena stranka s tožnikom nezakonito sklepala pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Glede na ugotovitev, da je tožnik hkrati delal na več različnih projektih z različno intenzivnostjo, pri čemer trajanje pogodb o zaposlitvi ni bilo usklajeno s trajanjem projektov, je pravilna presoja, da tožnik ni opravlja projektnega pač pa trajno raziskovalno delo. V zvezi s pedagoškim delom je sodišče ugotovilo, da je tožnik pedagoško obveznost opravljal tudi pri obveznih oziroma temeljnih predmetih, zaradi česar je pravilno presodilo, da je bila potreba po njegovem delu tudi v tem primeru stalna in ne zgolj začasna.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - nezakonitost odpovedi - kriteriji za določanje presežnih delavcev - novinar - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - reintegracija delavca
Okoliščina, da je sodišče ugotovilo, da je bil podan v odpovedi pogodbe o zaposlitvi zatrjevan poslovni razlog (upad poslovnega uspeha in prihodkov in posledično odločitev poslovodstva za zmanjšanje števila izvajalcev na določenih delovnih mestih), ne pomeni, da je zato avtomatično možna le sodna razveza pogodbe o zaposlitvi, češ da tožena stranka objektivno nima možnosti, da tožnici ponudi novo zaposlitev. Za objektivno nemožnost reintegracije delavca, kljub ugotovljeni nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, gre, če se delo, ki ga opravlja preseženi delavec, pri delodajalcu sploh več ne izvaja. Pri toženi stranki se še opravlja novinarsko delo in v tem okviru tudi delo specializiranega novinarja, zato ne gre za objektivni razlog, ki bi toženi stranki onemogočal, da tožnici zagotovi ustrezno delo.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1,110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - huda malomarnost - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - nejasni razlogi sodbe
Revizija utemeljeno opozarja, da se sodišče, ki sicer ugotavlja, da naj bi ravnanje tožnika pomenilo kršitev navedenih določb ZJU in ZDR-1, ni opravilo materialnopravne presoje, ali gre za hujšo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja in ali je storjena iz hude malomarnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00021866
ZPP člen 367.a.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - nesreča pri delu - denarna odškodnina - protipravno ravnanje - vzročna zveza
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali obstaja pravno relevantna vzročna zveza med ravnanjem toženca in tožniku nastalo škodno posledico in ali sploh gre za protipravno ravnanje toženca v smislu obstoja predpostavk odškodninske odgovornosti.
Zgrešeno je revizijsko naziranje, da bi konkurenčna prepoved morala biti posebej urejena v pogodbi o zaposlitvi. V času trajanja delovnega razmerja konkurenčna prepoved velja neposredno na podlagi zakona, kar je jasno izraženo že v naslovu 39. člena ZDR-1 (konkurenčna prepoved – zakonska prepoved konkurenčne dejavnosti) in se ravno v tem razlikuje od konkurenčne klavzule, ki se nanaša na čas po prenehanju delovnega razmerja in velja le v primeru, da se stranki zanjo dogovorita s pogodbo o zaposlitvi.
Spoštovanje konkurenčne prepovedi spada med temeljne obveznosti delavca, zato je kršitev te prepovedi, tudi ob upoštevanju konkretnih okoliščin tega primera sodišče utemeljeno opredelilo kot hujšo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - voznik avtobusa - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - načelo neposrednosti - obrazloženost sodne odločbe
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- Ali očitki iz odpovedi pogodbe o zaposlitvi predstavljajo zadostno podlago za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga po drugi alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1?
- Ali je sodišče druge stopnje zadostilo načelu neposrednosti pri odločanju o pritožbi?
- Ali odločba sodišča druge stopnje ustreza zahtevam po obrazloženi sodni odločbi?
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičena odsotnost z dela - neizvedba zagovora - nezakonitost odpovedi
Tudi po presoji revizijskega sodišča niso podane okoliščine, zaradi katerih bi bilo od tožene stranke neupravičeno pričakovati, da tožnici omogoči zagovor. Domneva tožene stranke, da se tožnica zagovora zaradi udeležbe v resničnostni oddaji (ker naj bi bila v oddaji izolirana od zunanjega sveta) ne bi udeležila, ne razbremeni tožene stranke zakonske dolžnosti tožnici omogočiti zagovor. Še posebej, ker je zagovor mogoče podati tudi pisno. Prav tako ni utemeljeno sklicevanje tožene stranke na morebitno zamudo roka za podajo izredne odpovedi iz 109. člena ZDR-1, če bi tožnici zagovor omogočila. Tudi prepričanje tožene stranke, da je kršitev jasna in zato ni potrebe po pojasnjevanju očitanega ravnanja, ni upravičen razlog za opustitev vabila na zagovor.
dimnikar - obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje - poklicno zavarovanje - prijava v zavarovanje - obveznost delodajalca
Revizija se dopusti glede vprašanja o obveznosti delodajalca glede prijave dimnikarja v poklicno zavarovanje na podlagi 1. odstavka 413. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/12 in naslednji).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS00015584
OZ člen 73, 73/1, 73/2, 73/3, 190, 190/1, 192, 193, 342, 346, 364, 369. ZGD-1 člen 263, 515, 515/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 350. ZDR člen 18, 18/3. ZDR-1 člen 20, 20/3.
neupravičena pridobitev - kondikcija - nepošteni pridobitelj - neobstoječa pogodba - zastaranje - odpoved zastaranju - poslovodja - skrbnost in odgovornost - odškodninska odgovornost poslovodje - pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo - pogodba, ki jo sklene neupravičena oseba - delodajalec
Na podlagi prvega odstavka 515. člena ZGD-1 poslovodja res na lastno odgovornost vodi posle družbe in jo zastopa. Gre za lex generalis. Ravno zato sklicevanje toženke na 515. člen ZGD-1 ni utemeljeno, saj se ne more nanašati na položaje, ki so v zvezi z njenim delovnim razmerjem. Poslovodna oseba, ki je torej praviloma tudi zastopnik delodajalca, namreč ne more nastopati v imenu delodajalca proti samemu sebi kot delavcu.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je od dosojenih plač za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja treba odšteti prejeto denarno nadomestilo iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti in ali je v zvezi s tem vprašanjem sodba sodišča druge stopnje obremenjena z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopa iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - vodilni delavec - predčasna razrešitev - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti
Revizija se dopusti glede vprašanj, ali lahko delodajalec sprejme odločitev o (predčasni) razrešitvi vodilnega delavca, tudi če razrešitev ni izrecno predvidena s pogodbo o zaposlitvi oziroma internimi predpisi delodajalca, zlasti upoštevaje dejstvo, da tudi imenovanje delavca na funkcijo ni posebej urejeno in, ali je v primeru podaje redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti vodilnemu delavcu, ker zaradi razrešitve s funkcije ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje dela, vodilnemu delavcu treba omogočiti zagovor.
Če sodišče ugotovi, da je med strankama dejansko obstajalo delovno razmerje ne pa civilnopravno razmerje, ki sta ga stranki sicer formalno sklenili, potem odpoved tega razmerja, enako kot tudi civilnopravno razmerje sámo, nima več nobenega pravnega učinka, saj se šteje, kot da nikoli ni bilo sklenjeno.
Pri ugotavljanju obstoja delovnega razmerja je odsotnost volje delodajalca, da sklene pogodbo o zaposlitvi, nerelevantna (razen izjemoma). Delodajalec, ki se svojim obveznostim iz delovnega razmerja želi izogniti tako, da z delavcem sklene pogodbo civilnega prava, čeprav bi na podlagi prisilnih zakonskih predpisov moral skleniti pogodbo o zaposlitvi, povsem jasno nima volje skleniti pogodbe o zaposlitvi. Ravno v preprečevanju tovrstnih ravnanj je smisel specialne prisilne zakonske ureditve pogodbe o zaposlitvi izven splošnih okvirov civilnega pogodbenega prava. Namen je preprečiti delodajalcu, da delavca (kot šibkejšo pogodbeno stranko) prikrajša za pravice (delovne in socialne), do katerih bi bil ta, glede na dejansko (ne pa formalno) naravo njunega razmerja sicer upravičen.