ZDR-1 člen 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev - pravočasnost odpovedi - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
V skladu z drugim odstavkom 109. člena ZDR-1 mora delodajalec odpovedati pogodbo o zaposlitvi v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved. O ugotovitvi razloga za izredno odpoved je mogoče govoriti tedaj, ko se delodajalec (predstojnik oziroma v primeru toženke ravnatelj) seznani z vsemi elementi, ki opravičujejo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi in bistvenimi okoliščinami, ki lahko vplivajo na presojo le-te. Kdaj je delodajalec ugotovil ta razlog, je odvisno od okoliščin konkretnega primera.
Zgrešeno je revizijsko naziranje, da bi konkurenčna prepoved morala biti posebej urejena v pogodbi o zaposlitvi. V času trajanja delovnega razmerja konkurenčna prepoved velja neposredno na podlagi zakona, kar je jasno izraženo že v naslovu 39. člena ZDR-1 (konkurenčna prepoved – zakonska prepoved konkurenčne dejavnosti) in se ravno v tem razlikuje od konkurenčne klavzule, ki se nanaša na čas po prenehanju delovnega razmerja in velja le v primeru, da se stranki zanjo dogovorita s pogodbo o zaposlitvi.
Spoštovanje konkurenčne prepovedi spada med temeljne obveznosti delavca, zato je kršitev te prepovedi, tudi ob upoštevanju konkretnih okoliščin tega primera sodišče utemeljeno opredelilo kot hujšo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00021866
ZPP člen 367.a.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - nesreča pri delu - denarna odškodnina - protipravno ravnanje - vzročna zveza
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali obstaja pravno relevantna vzročna zveza med ravnanjem toženca in tožniku nastalo škodno posledico in ali sploh gre za protipravno ravnanje toženca v smislu obstoja predpostavk odškodninske odgovornosti.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1,110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - huda malomarnost - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - nejasni razlogi sodbe
Revizija utemeljeno opozarja, da se sodišče, ki sicer ugotavlja, da naj bi ravnanje tožnika pomenilo kršitev navedenih določb ZJU in ZDR-1, ni opravilo materialnopravne presoje, ali gre za hujšo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja in ali je storjena iz hude malomarnosti.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičena odsotnost z dela - neizvedba zagovora - nezakonitost odpovedi
Tudi po presoji revizijskega sodišča niso podane okoliščine, zaradi katerih bi bilo od tožene stranke neupravičeno pričakovati, da tožnici omogoči zagovor. Domneva tožene stranke, da se tožnica zagovora zaradi udeležbe v resničnostni oddaji (ker naj bi bila v oddaji izolirana od zunanjega sveta) ne bi udeležila, ne razbremeni tožene stranke zakonske dolžnosti tožnici omogočiti zagovor. Še posebej, ker je zagovor mogoče podati tudi pisno. Prav tako ni utemeljeno sklicevanje tožene stranke na morebitno zamudo roka za podajo izredne odpovedi iz 109. člena ZDR-1, če bi tožnici zagovor omogočila. Tudi prepričanje tožene stranke, da je kršitev jasna in zato ni potrebe po pojasnjevanju očitanega ravnanja, ni upravičen razlog za opustitev vabila na zagovor.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - voznik avtobusa - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - načelo neposrednosti - obrazloženost sodne odločbe
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- Ali očitki iz odpovedi pogodbe o zaposlitvi predstavljajo zadostno podlago za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga po drugi alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1?
- Ali je sodišče druge stopnje zadostilo načelu neposrednosti pri odločanju o pritožbi?
- Ali odločba sodišča druge stopnje ustreza zahtevam po obrazloženi sodni odločbi?
dimnikar - obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje - poklicno zavarovanje - prijava v zavarovanje - obveznost delodajalca
Revizija se dopusti glede vprašanja o obveznosti delodajalca glede prijave dimnikarja v poklicno zavarovanje na podlagi 1. odstavka 413. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/12 in naslednji).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS00015584
OZ člen 73, 73/1, 73/2, 73/3, 190, 190/1, 192, 193, 342, 346, 364, 369. ZGD-1 člen 263, 515, 515/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 350. ZDR člen 18, 18/3. ZDR-1 člen 20, 20/3.
neupravičena pridobitev - kondikcija - nepošteni pridobitelj - neobstoječa pogodba - zastaranje - odpoved zastaranju - poslovodja - skrbnost in odgovornost - odškodninska odgovornost poslovodje - pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo - pogodba, ki jo sklene neupravičena oseba - delodajalec
Na podlagi prvega odstavka 515. člena ZGD-1 poslovodja res na lastno odgovornost vodi posle družbe in jo zastopa. Gre za lex generalis. Ravno zato sklicevanje toženke na 515. člen ZGD-1 ni utemeljeno, saj se ne more nanašati na položaje, ki so v zvezi z njenim delovnim razmerjem. Poslovodna oseba, ki je torej praviloma tudi zastopnik delodajalca, namreč ne more nastopati v imenu delodajalca proti samemu sebi kot delavcu.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - vodilni delavec - predčasna razrešitev - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti
Revizija se dopusti glede vprašanj, ali lahko delodajalec sprejme odločitev o (predčasni) razrešitvi vodilnega delavca, tudi če razrešitev ni izrecno predvidena s pogodbo o zaposlitvi oziroma internimi predpisi delodajalca, zlasti upoštevaje dejstvo, da tudi imenovanje delavca na funkcijo ni posebej urejeno in, ali je v primeru podaje redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti vodilnemu delavcu, ker zaradi razrešitve s funkcije ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje dela, vodilnemu delavcu treba omogočiti zagovor.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je od dosojenih plač za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja treba odšteti prejeto denarno nadomestilo iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti in ali je v zvezi s tem vprašanjem sodba sodišča druge stopnje obremenjena z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopa iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku.
Neizpolnjevanje izobrazbenega pogoja ni ovira za priznanje delovnega razmerja tako pred kot tudi po nezakonitem prenehanju tega razmerja. Tožnik se utemeljeno sklicuje na 14. člena ZSPJS, ki določa, da javnemu uslužbencu pripada plača, ki je za dva plačna razreda nižja od osnovne plače delovnega mesta, na katerem delavec opravlja delo, če ima nižjo izobrazbo od zahtevane, saj iz te določbe jasno izhaja, da je posledica neizpolnjevanja izobrazbenega pogoja za zasedbo določenega delovnega mesta nižja plača ne pa neveljavnost pogodbe o zaposlitvi, v kolikor poseben zakon izrecno ne določa kaj drugega. V nasprotnem primeru bi tožnika, ki nezakonito ni imel sklenjene pogodbe o zaposlitvi obravnavali drugače kot delavca, ki prav tako ne izpolnjuje izobrazbenega pogoja, ima pa sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Za tako razlikovanje med delavci s faktičnim delovnim razmerjem in delavci s formalno sklenjenim delovnim razmerjem ni nobenega utemeljenega in upravičenega razloga.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - učitelj
Tožnik bi kot učitelj, ki je ustrezno strokovno usposobljen za svoje delo, moral ravnati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka in v odnosu do otrok postopati strokovno, objektivno in etično, pri tem pa se vzdržati kakršnihkoli neprimernih fizičnih stikov. Tožnikovo ravnanje bistveno odstopa od zavez iz pogodbe o zaposlitvi (da se bo vzdržal ravnanj, ki škodujejo interesom delodajalca), pa tudi od načel in ravnanj, ki se zahtevajo od vsakega posameznika, še toliko bolj pa od učitelja.
ZDR člen 113. ZDR-1 člen 112, 112/1, 112/2. ZSDU člen 67.
odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - predstavnik delavcev - varstvo pred odpovedjo
Če je bil ob sprejemu 113. člena ZDR (sedaj 112. člena ZDR-1) namen zakonodajalca zaščiti predstavnika delavcev med drugim tudi pred prerazporeditvijo (in celo znižanjem plače ter disciplinskim in odškodninskim postopkom), torej pred vsakim postopkom, ki bi spremenil njegov delovnopravni status ali ga omejeval oziroma oviral v njegovi aktivnosti, je treba nejasno določbo 112. člena ZDR-1 razlagati tako, da se nanaša tudi na primer odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe.
transformacija delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas - sodna razveza pogodba o zaposlitvi - okoliščine in interesi strank
Spremenjena sistemizacija ni okoliščina, ki bi vedno opravičevala sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi, ampak je le eno izmed dejstev, ki na to lahko vplivajo. To okoliščino mora sodišče primerjati z okoliščinami na strani delavca.
Zagotovljena zaposlitev za nedoločen čas na podobnem delovnem mestu je lahko odločujoča okoliščina pri presoji o sodni razvezi. Sodišče je v primerljivih zadevah lahko kljub enakim okoliščinam na strani toženke kot odločilno upoštevalo dejstvo, da so tožniki ostali brez zaposlitve, kar je okoliščina, ki je pri tožnici ni bilo.
Z arbitražno klavzulo morata stranki nedvoumno prenesti pristojnost za reševanje določenega oz. določenih sporov na arbitražo in jasno določiti, da gre za spor, ki ga bo dokončno rešila arbitraža oz. za katerega se stranki odrekata sodni pristojnosti. Določilo 6. člena Podjetniške kolektivne pogodbe ne predstavlja jasne in določne klavzule za reševanje spora o (ne)veljavni odpovedi podjetniške kolektivne pogodbe z arbitražo.
Ker arbitražna klavzula za reševanje spora v zvezi z (ne)veljavno odpovedjo kolektivne pogodbe med strankama ne obstaja, je že iz tega razloga neutemeljen predlog predlagatelja za imenovanje arbitrov, ki naj bi reševali takšen spor.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - delo natakarja - neenakomerna razporeditev delovnega časa
Toženka je hotel v obmorskem kraju, kjer je turistična sezona značilno omejena le na toplejši del leta, ki mu sledi tako imenovana mrtva sezona. Zaradi tega odločitev o prehodu na sezonsko poslovanje ni nerazumna. Obdobje, med katerim je hotel zaprt, je tako dolgo, da ga, ob upoštevanju zakonskih omejitev glede trajanja delovnega časa, odmorov in počitkov v času obratovanja, s prerazporeditvijo delovnega časa ni mogoče pokriti. Toženka je tako tudi po presoji revizijskega sodišča dokazala obstoj poslovnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku.
ZTPDR člen 87. URS člen 154. ZKolP člen 34, 34/2. ZDR-1 člen 9.
kolektivni delovni spor - veljavnost kolektivne pogodbe - odstop od pogodbe - objava
KPPN je bila objavljena v Uradnem listu RS, na enak način pa bi morale biti objavljene tudi vse njene spremembe in dopolnitve. Odstop predlagatelja od kolektivne pogodbe je pomenil spremembo kolektivne pogodbe na strani podpisnikov. "Kolektivna pogodba" ni samo akt, kot je bil sprejet v prvotnem besedilu, pač pa zajema tudi vse spremembe in dopolnitve, ki so nastale v času njene veljavnosti, zato morajo biti slednje objavljene na enak način, kot osnovno besedilo.
Delodajalec lahko delavcu s pogodbo o zaposlitvi prizna posamezno pravico, tudi če ta ni določena z nobeno kolektivno pogodbo, lahko pa se z njim dogovori za uporabo kolektivne pogodbe, ki sicer za delodajalca ne velja.
Tudi v primeru, ko kolektivno pogodbo na strani delodajalcev ne sklene samo asociacija z obveznim članstvom, ampak poleg nje tudi asociacija s prostovoljnim članstvom, v katero pa določen delodajalec ni včlanjen, kolektivna pogodba za tega delodajalca (ne pa tudi za druge delodajalce, ki so člani) preneha veljati z iztekom prehodnega obdobja iz 32. člena ZKolP (na dan 6. 5. 2009).
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (1994) člen 39.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - učitelj - kriteriji za določitev presežnega delavca
KPVIZ v 1. točki 39. člena določa, da se kriterij delovne uspešnosti upošteva samo v primeru, če se je delovna uspešnost ocenjevala v zavodu eno leto pred uvedbo postopka za določanje presežnih delavcev. Zmotno je stališče tožnice, da bi morala toženka na podlagi navedenega določila upoštevati oceno za leto 2013, ki je bila izdana v letu 2014, in ne ocene za leto 2014, ker je bila ta izdana v letu 2015 oziroma manj kot leto dni pred uvedbo postopka za določanje presežnih delavcev. Iz navedenega določila ne izhaja, da mora delodajalec upoštevati oceno glede na datum njene izdaje.
delo na domu - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - organizacijski razlog - ekonomski razlog
Toženka je organizacijski razlog utemeljila s potrebo, da se kadrovske naloge ne izvajajo več na daljavo, in z oteženo komunikacijo, saj je bila tožnica, ki je delala na domu, pogosto nedosegljiva oziroma ni odgovarjala na klice. Zato njene zahteve, da delavka, ki dela na kadrovskem področju, to delo opravlja na sedežu delodajalca, ni mogoče označiti za nerazumno, ampak za povsem upravičeno.
Toženka je tožnici ponudila sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za isto delo in pod enakimi pogoji, le na sedežu, ki je od njenega doma oddaljen 5 km. S ponujeno zaposlitvijo je ne bi postavila v manj ugoden položaj, kot ga imajo ostali zaposleni, saj je tožnica, ravno nasprotno, doslej uživala ugodnost, ki je drugi zaposleni niso imeli. Kot invalid III. kategorije tožnica ni imela omejitev glede kraja opravljanja dela, toženka pa ji je tudi z novo pogodbo zagotavljala enako delo z omejitvami, ki jih je tožnici zagotavljala odločba ZPIZ.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - huda malomarnost - blagajniško poslovanje
Ob dejanski ugotovitvi, nanjo je revizijsko sodišče vezano, da je bila tožnica pri toženki edina zadolžena za blagajniško poslovanje, da je gotovino od strank tudi dejansko sprejemala in jo potem polagala na poslovni račun toženke ter da je vedela za razliko med prejeto in položeno gotovino, pa o njej toženke ni obveščala, je pravilna materialnopravna presoja sodišča, da je tožnica s tem kršila pogodbe oziroma druge obveznosti iz delovnega razmerja. Ni potrebno, da bi bila obveznost vestno voditi evidenco o prejeti in položeni gotovini ter o zneskih, ki so bili vzeti iz blagajne pred pologom gotovine na poslovni račun, posebej zapisana v pogodbi o zaposlitvi, ali pa da bi toženka o tem morala dati izrecna navodila tožnici. Takšna obveznost delavca, ki je zadolžen za blagajniško poslovanje, sama po sebi izhaja iz narave blagajniškega poslovanja oziroma dela z gotovino.