izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi
Pri odločanju o sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi se sicer presojajo vse okoliščine in interesi obeh strank, kar pomeni, da se sicer lahko presojajo tudi dejstva, ki so bila razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, še zlasti, če je bila nezakonitost odpovedi ugotovljena zaradi postopkovnih nepravilnosti (prepozno podana odpoved in podobno). Stališče, da se pri presoji, ali je delovno razmerje še mogoče nadaljevati, že v izhodišču ne sme upoštevati dejstev, ki so bila razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, je očitno preozko in tudi v nasprotju z določbo prvega odstavka 118. člena ZDR-1, ki vendarle napotuje na upoštevanje vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank.
Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (1994) člen 3, 38, 38/1.
razlaga kolektivne pogodbe - plačana odsotnost z dela
Razlaga Odbora za kolektivno pogodbo bi morala biti objavljena na enak način kot kolektivna pogodba (ter njene dopolnitve in spremembe), to je v Uradnem listu RS. Ker ni bila, ni formalno zavezujoča za uporabnike kolektivne pogodbe.
Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva v zadnji alineji prvega odstavka 38. člena delavcu daje pravico do enega dne plačane odsotnosti z dela zaradi drugih neodložljivih opravkov. Neodložljiv opravek predstavlja dogodek, ki ga ni mogoče odložiti na kasnejši čas. Gre za izredne dogodke, ki po naravi stvari zahtevajo prisotnost posameznika in ki se jih ne da odložiti. Spremstvo prvošolca v šolo na prvi šolski dan je takšen opravek. Gre za enkraten, neodložljiv dogodek, pri katerem se od staršev družbeno pričakuje, da ta dan v šoli preživijo s svojim prvošolcem. Toženka je zato neutemeljeno zavrnila tožnikovo zahtevo po dodatnem dnevu plačane odsotnosti z dela za 1. 9. 2016, ko je spremljal svojega prvošolca v šolo na prvi šolski dan.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - huda malomarnost - blagajniško poslovanje
Ob dejanski ugotovitvi, nanjo je revizijsko sodišče vezano, da je bila tožnica pri toženki edina zadolžena za blagajniško poslovanje, da je gotovino od strank tudi dejansko sprejemala in jo potem polagala na poslovni račun toženke ter da je vedela za razliko med prejeto in položeno gotovino, pa o njej toženke ni obveščala, je pravilna materialnopravna presoja sodišča, da je tožnica s tem kršila pogodbe oziroma druge obveznosti iz delovnega razmerja. Ni potrebno, da bi bila obveznost vestno voditi evidenco o prejeti in položeni gotovini ter o zneskih, ki so bili vzeti iz blagajne pred pologom gotovine na poslovni račun, posebej zapisana v pogodbi o zaposlitvi, ali pa da bi toženka o tem morala dati izrecna navodila tožnici. Takšna obveznost delavca, ki je zadolžen za blagajniško poslovanje, sama po sebi izhaja iz narave blagajniškega poslovanja oziroma dela z gotovino.
delo na domu - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - organizacijski razlog - ekonomski razlog
Toženka je organizacijski razlog utemeljila s potrebo, da se kadrovske naloge ne izvajajo več na daljavo, in z oteženo komunikacijo, saj je bila tožnica, ki je delala na domu, pogosto nedosegljiva oziroma ni odgovarjala na klice. Zato njene zahteve, da delavka, ki dela na kadrovskem področju, to delo opravlja na sedežu delodajalca, ni mogoče označiti za nerazumno, ampak za povsem upravičeno.
Toženka je tožnici ponudila sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za isto delo in pod enakimi pogoji, le na sedežu, ki je od njenega doma oddaljen 5 km. S ponujeno zaposlitvijo je ne bi postavila v manj ugoden položaj, kot ga imajo ostali zaposleni, saj je tožnica, ravno nasprotno, doslej uživala ugodnost, ki je drugi zaposleni niso imeli. Kot invalid III. kategorije tožnica ni imela omejitev glede kraja opravljanja dela, toženka pa ji je tudi z novo pogodbo zagotavljala enako delo z omejitvami, ki jih je tožnici zagotavljala odločba ZPIZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS00027573
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-2. OZ člen 82, 82/1, 82/2, 83.
likvidacijski upravitelj - redna odpoved - razlog nesposobnosti - odpoklic s funkcije - transformacija delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas - razlaga nejasnih določil v pogodbi - skupni namen pogodbenih strank
Tolmačenje, za kakršnega se zavzema tožnik, pomeni popolno relativizacijo pravila 83. člena OZ, saj bi bilo vsakič v korist tožnika samo tisto tolmačenje, ki ga tožena stranka ni upoštevala. Če bi tožena stranka tožniku delovno razmerje prekinila že z dnem odpoklica s funkcije likvidacijskega upravitelja, bi bilo v korist tožnika tolmačenje, da pogodba o zaposlitvi lahko prenehala le na podlagi odpovedi; če pa bi mu tožena stranka podala redno odpoved iz razloga nesposobnosti bi bilo v korist tožnika, da se šteje, da bi mu moralo delovno razmerje prenehati že prej, z dnem razrešitve, zaradi česar bi bilo v njegovo korist treba šteti, da je prišlo do transformacije delovnega razmerja, ker je tožnik tudi po odpoklicu ostal v delovnem razmerju.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - delo natakarja - neenakomerna razporeditev delovnega časa
Toženka je hotel v obmorskem kraju, kjer je turistična sezona značilno omejena le na toplejši del leta, ki mu sledi tako imenovana mrtva sezona. Zaradi tega odločitev o prehodu na sezonsko poslovanje ni nerazumna. Obdobje, med katerim je hotel zaprt, je tako dolgo, da ga, ob upoštevanju zakonskih omejitev glede trajanja delovnega časa, odmorov in počitkov v času obratovanja, s prerazporeditvijo delovnega časa ni mogoče pokriti. Toženka je tako tudi po presoji revizijskega sodišča dokazala obstoj poslovnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku.
Neizpolnjevanje izobrazbenega pogoja ni ovira za priznanje delovnega razmerja tako pred kot tudi po nezakonitem prenehanju tega razmerja. Tožnik se utemeljeno sklicuje na 14. člena ZSPJS, ki določa, da javnemu uslužbencu pripada plača, ki je za dva plačna razreda nižja od osnovne plače delovnega mesta, na katerem delavec opravlja delo, če ima nižjo izobrazbo od zahtevane, saj iz te določbe jasno izhaja, da je posledica neizpolnjevanja izobrazbenega pogoja za zasedbo določenega delovnega mesta nižja plača ne pa neveljavnost pogodbe o zaposlitvi, v kolikor poseben zakon izrecno ne določa kaj drugega. V nasprotnem primeru bi tožnika, ki nezakonito ni imel sklenjene pogodbe o zaposlitvi obravnavali drugače kot delavca, ki prav tako ne izpolnjuje izobrazbenega pogoja, ima pa sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Za tako razlikovanje med delavci s faktičnim delovnim razmerjem in delavci s formalno sklenjenim delovnim razmerjem ni nobenega utemeljenega in upravičenega razloga.
ZDR člen 113. ZDR-1 člen 112, 112/1, 112/2. ZSDU člen 67.
odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - predstavnik delavcev - varstvo pred odpovedjo
Če je bil ob sprejemu 113. člena ZDR (sedaj 112. člena ZDR-1) namen zakonodajalca zaščiti predstavnika delavcev med drugim tudi pred prerazporeditvijo (in celo znižanjem plače ter disciplinskim in odškodninskim postopkom), torej pred vsakim postopkom, ki bi spremenil njegov delovnopravni status ali ga omejeval oziroma oviral v njegovi aktivnosti, je treba nejasno določbo 112. člena ZDR-1 razlagati tako, da se nanaša tudi na primer odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe.
transformacija delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas - sodna razveza pogodba o zaposlitvi - okoliščine in interesi strank
Spremenjena sistemizacija ni okoliščina, ki bi vedno opravičevala sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi, ampak je le eno izmed dejstev, ki na to lahko vplivajo. To okoliščino mora sodišče primerjati z okoliščinami na strani delavca.
Zagotovljena zaposlitev za nedoločen čas na podobnem delovnem mestu je lahko odločujoča okoliščina pri presoji o sodni razvezi. Sodišče je v primerljivih zadevah lahko kljub enakim okoliščinam na strani toženke kot odločilno upoštevalo dejstvo, da so tožniki ostali brez zaposlitve, kar je okoliščina, ki je pri tožnici ni bilo.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (1994) člen 39.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - učitelj - kriteriji za določitev presežnega delavca
KPVIZ v 1. točki 39. člena določa, da se kriterij delovne uspešnosti upošteva samo v primeru, če se je delovna uspešnost ocenjevala v zavodu eno leto pred uvedbo postopka za določanje presežnih delavcev. Zmotno je stališče tožnice, da bi morala toženka na podlagi navedenega določila upoštevati oceno za leto 2013, ki je bila izdana v letu 2014, in ne ocene za leto 2014, ker je bila ta izdana v letu 2015 oziroma manj kot leto dni pred uvedbo postopka za določanje presežnih delavcev. Iz navedenega določila ne izhaja, da mora delodajalec upoštevati oceno glede na datum njene izdaje.
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - izpolnjevanje pogojev - strokovna izobrazba - povračilo stroškov prevoza na delo in z dela
Tožena stranka se je sama odločila, da bo s tožnico kljub neizpolnjevanju pogojev za opravljanje dela novinar reporter sklenila pogodbe civilnega prava, pri čemer je medsebojno sodelovanje trajalo kar šest let in pol. Očitno je štela, da ima tožnica ustrezne delovne izkušnje za opravljanje tega dela. Ker je s tožnico sklenila pogodbe civilnega prava kljub obstoju elementov delovnega razmerja, se je ta način izognila svojim obveznostim, ki bi jih imela kot delodajalec do tožnice na podlagi pogodbe o zaposlitvi.
Okoliščina, da je tožnica po trditvah tožene stranke nekajkrat odklonila s strani dnevnega urednika odrejeno delo, ob dejstvu, da se to dogaja tudi pri delavcih, ki so v delovnem razmerju, ne pomeni, da tožnica dela ni opravljala po navodilih in pod nadzorom delodajalca, zlasti ker je šlo le za nekaj primerov takšne odklonitve.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zloraba instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga
Sodišči sta tožnikovo odpoved pogodbe o zaposlitvi presojali celovito, z vidika zatrjevanega odpovednega razloga s strani toženke, kot tudi z vidika tožnikovih ugovorov, da je šlo za zlorabo odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga oziroma za povračilni ukrep zoper tožnika. Njuna dokazna ocena je jasna, celovita in prepričljiva ter odgovarja tudi na vse tožnikove ugovore. Sodišče je vse indice, ki jih izpostavlja tožnik, upoštevalo, vendar je na njihovi podlagi sprejelo dokazno oceno, s katero se tožnik očitno ne strinja in z ugovori dejansko izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, kar pa z revizijo ni dovoljeno.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - učitelj
Tožnik bi kot učitelj, ki je ustrezno strokovno usposobljen za svoje delo, moral ravnati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka in v odnosu do otrok postopati strokovno, objektivno in etično, pri tem pa se vzdržati kakršnihkoli neprimernih fizičnih stikov. Tožnikovo ravnanje bistveno odstopa od zavez iz pogodbe o zaposlitvi (da se bo vzdržal ravnanj, ki škodujejo interesom delodajalca), pa tudi od načel in ravnanj, ki se zahtevajo od vsakega posameznika, še toliko bolj pa od učitelja.
ZPP člen 402, 403, 404. ZDR-1 člen 84, 110, 110/1-1, 110/1-2. KZ-1 člen 257, 263.
revizija in obnova postopka - prekinitev obnove postopka - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - pravočasnost odpovedi - policija
Za presojo pravočasne odpovedi ob očitku kršitve s (skoraj) enakim opisom dejanja po 1. in 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 je treba najprej ugotoviti, ali je kršitev iz 1. alineje sploh podana. Če sodišče ne ugotovi vseh znakov kaznivega dejanja kršitve pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja (1. alineja prvega odstavka 110. člena ZDR-1), temveč ugotovi le, da je delavec z naklepom ali hude malomarnosti huje kršil pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja (2. alineja prvega odstavka 110. člena ZDR-1), podaljšan objektivni rok za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi ne pride v poštev.
Sodišče v delovnem sporu pri ugotavljanju obstoja kršitve iz 1. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1 ne ugotavlja le posameznih znakov kaznivega dejanja, temveč tudi ustrezno krivdno obliko, ki je potrebna za kršitev pogodbene ali druge obveznosti z znaki kaznivega dejanja (za nekatera dejanja pa tudi obarvan naklep, če je takšna krivdna oblika seveda predvidena).
Z arbitražno klavzulo morata stranki nedvoumno prenesti pristojnost za reševanje določenega oz. določenih sporov na arbitražo in jasno določiti, da gre za spor, ki ga bo dokončno rešila arbitraža oz. za katerega se stranki odrekata sodni pristojnosti. Določilo 6. člena Podjetniške kolektivne pogodbe ne predstavlja jasne in določne klavzule za reševanje spora o (ne)veljavni odpovedi podjetniške kolektivne pogodbe z arbitražo.
Ker arbitražna klavzula za reševanje spora v zvezi z (ne)veljavno odpovedjo kolektivne pogodbe med strankama ne obstaja, je že iz tega razloga neutemeljen predlog predlagatelja za imenovanje arbitrov, ki naj bi reševali takšen spor.
ZTPDR člen 87. URS člen 154. ZKolP člen 34, 34/2. ZDR-1 člen 9.
kolektivni delovni spor - veljavnost kolektivne pogodbe - odstop od pogodbe - objava
KPPN je bila objavljena v Uradnem listu RS, na enak način pa bi morale biti objavljene tudi vse njene spremembe in dopolnitve. Odstop predlagatelja od kolektivne pogodbe je pomenil spremembo kolektivne pogodbe na strani podpisnikov. "Kolektivna pogodba" ni samo akt, kot je bil sprejet v prvotnem besedilu, pač pa zajema tudi vse spremembe in dopolnitve, ki so nastale v času njene veljavnosti, zato morajo biti slednje objavljene na enak način, kot osnovno besedilo.
Delodajalec lahko delavcu s pogodbo o zaposlitvi prizna posamezno pravico, tudi če ta ni določena z nobeno kolektivno pogodbo, lahko pa se z njim dogovori za uporabo kolektivne pogodbe, ki sicer za delodajalca ne velja.
Tudi v primeru, ko kolektivno pogodbo na strani delodajalcev ne sklene samo asociacija z obveznim članstvom, ampak poleg nje tudi asociacija s prostovoljnim članstvom, v katero pa določen delodajalec ni včlanjen, kolektivna pogodba za tega delodajalca (ne pa tudi za druge delodajalce, ki so člani) preneha veljati z iztekom prehodnega obdobja iz 32. člena ZKolP (na dan 6. 5. 2009).
Če sodišče ugotovi, da je med strankama dejansko obstajalo delovno razmerje ne pa civilnopravno razmerje, ki sta ga stranki sicer formalno sklenili, potem odpoved tega razmerja, enako kot tudi civilnopravno razmerje sámo, nima več nobenega pravnega učinka, saj se šteje, kot da nikoli ni bilo sklenjeno.
Pri ugotavljanju obstoja delovnega razmerja je odsotnost volje delodajalca, da sklene pogodbo o zaposlitvi, nerelevantna (razen izjemoma). Delodajalec, ki se svojim obveznostim iz delovnega razmerja želi izogniti tako, da z delavcem sklene pogodbo civilnega prava, čeprav bi na podlagi prisilnih zakonskih predpisov moral skleniti pogodbo o zaposlitvi, povsem jasno nima volje skleniti pogodbe o zaposlitvi. Ravno v preprečevanju tovrstnih ravnanj je smisel specialne prisilne zakonske ureditve pogodbe o zaposlitvi izven splošnih okvirov civilnega pogodbenega prava. Namen je preprečiti delodajalcu, da delavca (kot šibkejšo pogodbeno stranko) prikrajša za pravice (delovne in socialne), do katerih bi bil ta, glede na dejansko (ne pa formalno) naravo njunega razmerja sicer upravičen.
ZDR člen 18, 72. ZGD-1 člen 266, 266/1, 268, 268/2.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovodna oseba - pristojna oseba za podajo odpovedi - nezakonita odpoved - neutemeljen odpoklic poslovodje - denarna odškodnina
Pravilno je stališče sodišč, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 10. 3. 2011 nezakonita, ker je ni podana upravičena oseba, zaradi česar delovno razmerje tožnika pri toženki ni prenehalo z dnem 10. 3. 2011, temveč je trajalo do 31. 5. 2011, ko bi se tožniku iztekel mandat člana uprave toženke.
Nadzorni svet je tožnikov odpoklic s funkcije člana uprave dne 9. 2. 2011 v zapisniku utemeljil le s sklicevanjem na drugi odstavek 268. člena ZGD-1 (zaradi hujših kršitev obveznosti). Gre za splošen prepis zakonske določbe 1. alineje drugega odstavka 268. člena ZGD-1, brez kakršnekoli vsebinske opredelitve tako opredeljenega razloga za odpoklic, zaradi česar se šteje, da je bil tožnik odpoklican brez utemeljenega razloga in v nasprotju z drugim odstavka 268. člena ZGD-1.
– ali mora izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi na podlagi prve alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1 vsebovati tudi očitek delavcu glede njegovega subjektivnega odnosa - krivde do očitanih kršitev, še zlasti, če je oblika krivde (obarvani naklep) izrecni zakonski znak očitanega kaznivega dejanja,
– ali je sodišče pri presoji zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v okviru pravilne uporabe materialnega prava dolžno ugotavljati, ali je delodajalec v okviru dejanskih navedb, podanih v odpovedi, navedel vse znake očitanega kaznivega dejanja.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - umik tožbe - izjava o umiku - različne pravne podlage
Revizija se dopusti glede vprašanj:
-ali je sodišče s tem, ko je v okoliščinah obravnavanega primera štelo, da je tožeča stranka umaknila del tožbe, zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka,
- ali je sodišče zagrešilo bistveno kršitev, ker o zahtevku ni odločilo na odškodninski podlagi.