redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - obrazložitev odpovednega razloga - sprememba organizacije dela
V skladu z drugim odstavkom 87. člena ZDR-1 mora delodajalec v odpovedi pogodbe o zaposlitvi pisno obrazložiti dejanski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Te obveznosti ni mogoče tolmačiti tako, da bi delodajalec v odpovedi moral obrazložiti vsako podrobnost okoliščin in ravnanj, zaradi katerih podaja odpoved. Zadošča, da obrazloži, katere so tiste dejanske okoliščine ali pa ravnanja delavca, zaradi katerih odpoveduje pogodbo o zaposlitvi. Tako redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, ki je podana, ker je zaradi organizacijskih razlogov prenehala potreba po opravljanju določenega dela, ne bo nezakonita zgolj zato, ker v njej ni pojasnjena vsaka najmanjša organizacijska sprememba.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nezakonita odpoved - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja - sodna razveza pogodba o zaposlitvi
Sodišči za odločitev o nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in odločitev o sodni razvezi nista upoštevali istih dejstev (okoliščin) glede subjektivno porušenega odnosa med delodajalcem in delavcem, zato revizijski ugovori v zvezi s tem niso utemeljeni. Odločitev o nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi temelji le na tem, da toženka razen pavšalnih navedb o nemožnosti nadaljevanja delovnega razmerja v skladu z določbo prvega odstavka 109. člena ZDR-1 te nemožnosti ni dokazala, čeprav je bilo dokazno breme na njeni strani, obratno pa je sodišče prve stopnje (kar je potrdilo sodišče druge stopnje) glede odločitve o sodni razvezi izhajalo iz tega, da je tožnik med postopkom sam navedel, da delovno razmerje med strankama ni več mogoče in da se ne želi vrniti več nazaj v službo k toženki.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - reintegracija delavca - obnova postopka - nova dejstva in dokazi - nova zaposlitev - dokazi, ki jih stranka brez krivde ni uveljavljala
Predlagatelj obnove nosi dokazno breme, da brez svoje krivde novih dejstev ni mogel uveljavljati pred pravnomočnim končanjem prejšnjega postopka. Vprašanje krivde se v tem primeru povezuje z vprašanjem zadostne procesne skrbnosti stranke, ki predlaga obnovo postopka, v že pravnomočno končanem postopku, zadostna skrbnost pa zahteva uporabo pravnega standarda, ki je zasnovan abstraktno.
Toženka ni vedela za zaposlitev tožnika, na to dejstvo pa tudi ni mogla sklepati iz tedanjega procesnega gradiva v spisu; tudi tožnik ob zahtevku za reintegracijo in zahtevku za priznanje delovnega razmerja pri toženki vse od 25. 7. 2014 dalje z vsemi pravicami od tega datuma ni navedel in ni izpovedal, da je bil v vmesnem času zaposlen pri drugem delodajalcu. Ta podatek je enostavno zamolčal. Zato je bilo neživljenjsko pričakovati, da bi toženka brez indicev in ob podatkih, s katerimi je razpolagala, vedela za obstoj delovnega razmerja tožnika pri drugem delodajalcu in bi že v času prejšnjega postopka morala opraviti ustrezne poizvedbe o eventualnem obstoju delovnega razmerja tožnika tudi drugje ali to zahtevati od sodišča.
Krivda stranke v zvezi z novimi dejstvi ali novimi dokazi kot razlogom za obnovo postopka se v skladu z drugim odstavkom 395. člena ZPP nanaša na krivdo (neskrbnost) stranke v prejšnjem sodnem postopku, ne pa na morebitno neskrbno in s tem povezanim prepozno ravnanje stranke, ki ji je s pravnomočno sodbo sodišča naložena izpolnitev obveznosti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - zavrnitev dokaznih predlogov - neprimeren dokaz
Iz navedb oziroma predloga tožnika ne izhaja, v čem naj bi bil program usposabljanja in preverjanja znanja delavcev pomemben za presojo v tej zadevi, ki se nanaša na zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in očitanih konkretnih kršitev.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - kršitev z znaki kaznivega dejanja - spolno nadlegovanje - šikaniranje na delovnem mestu
Pri kaznivem dejanju šikaniranja gre za tako imenovano tiho blanketno normo, ki ne vsebuje neposredne napotitve na drug predpis, vendar je za ugotovitev, ali je storilec izpolnil določen zakonski znak, treba uporabiti predpise iz drugih pravnih področij. Tako je glede zakonskega znaka spolnega nadlegovanja treba upoštevati opredelitev iz prvega odstavka 7. člena ZDR-1. Ta spolno nadlegovanje opredeljuje kot kakršnokoli obliko neželenega verbalnega, neverbalnega ali fizičnega ravnanja ali vedenja spolne narave z učinkom ali namenom prizadeti dostojanstvo osebe, zlasti kadar gre za ustvarjanje zastraševalnega, sovražnega, ponižujočega, sramotilnega ali žaljivega okolja. Pri tožniku je šlo za neželeno verbalno ravnanje, ki je prizadelo dostojanstvo varnostnic, kar povsem nedvomno izhaja iz njihovih pisnih izjav. Navedeno pomeni, da je bil izpolnjen tudi nadaljnji zakonski znak kaznivega dejanja šikaniranja, to je povzročitev ponižanja ali prestrašenosti drugemu zaposlenemu.
nezakonita izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - denarno povračilo
Sodišče prve stopnje se je za sodno razvezo odločilo po zaslišanju tožnika, ki je svojo nadrejeno označil za nevedno, neuko in z osebnostnim primanjkljajem. To izpoved je upravičeno štelo za odločilno, saj potrjuje navedbe toženke o porušenih medsebojnih odnosih.
Glede na okoliščine iz drugega odstavka 118. člena ZDR-1, to je trajanje zaposlitve tožnika pri toženki (enajst let), razlog, zaradi katerega je ugotovljena nezakonitost izredne odpovedi, pravice, ki jih je uveljavil za čas do prenehanja delovnega razmerja (nadomestilo plače za dve leti in tri mesece v okviru reparacije) ter upoštevaje prisojena denarna povračila v podobnih primerih, je sodišče druge stopnje denarno povračilo odmerilo v ustreznem znesku osmih plač.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1. KZ-1 člen 235, 235/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - pravna kvalifikacija
Pri presoji, ali ima kršitev, ki se očita delavcu, tudi vse znake kakšnega kaznivega dejanja, sodišče ni vezano na pravno kvalifikacijo, ki jo poda delodajalec (lahko takšne pravne kvalifikacije niti ne poda), pač pa je vezano na opis kršitve oziroma okoliščin, ki jo opredeljujejo. Pravilna kvalifikacija delavčevega ravnanja oziroma presoja, ali so v ravnanju podani vsi znaki kaznivega dejanja, sodi na področje pravilne uporabe materialnega prava.
Tožnik je z napeljevanjem dosegel naknadno lažno spremembo evidence delovnega časa, ki jo mora toženka voditi kot delodajalec in nato to evidenco uporabil kot resnično v prekrškovnem sodnem postopku. Sam je v tem postopku predložil spremenjeno registracijo delovnega časa, po zaprosilu sodišča pa je njegovo prisotnost na delu potrdila še toženka, ponovno na podlagi evidence delovnega časa, ki jo vodi.
ZDD-1 člen 25, 31. ZVOP-1 člen 74, 77. ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - tatvina - uporaba dokazov - videoposnetek - pravica do zasebnosti - varstvo lastninske pravice - načelo sorazmernosti - pooblastilo za opravljanje detektivske dejavnosti
Izvedba dokaza, pridobljenega s kršitvijo pravice do zasebnosti, je v pravdnem postopku lahko dopustna le, če za to obstajajo posebej utemeljene okoliščine. Poleg tega mora imeti izvedba takšnega dokaza še prav poseben pomen za izvrševanje neke druge pravice, ki jo varuje Ustava, sodišče pa mora v takem primeru upoštevati tudi načelo sorazmernosti in skrbno presoditi, kateri pravici je treba dati prednost.
Sodišči nižjih stopenj sta pravilno uporabili t.i. test sorazmernosti v zvezi z dopustitvijo izvedbe in uporabe poročila detektiva oziroma nastavitve pasti za male tatove (označeni bankovci). Kljub temu, da je bilo z navedenim ukrepom poseženo v tožničino pravico do zasebnosti, je glede na vse okoliščine primera veliko močnejši interes – z varstvom zasebne lastnine – izkazala toženka in njen varovanec.
ZDoh-2 člen 125, 125/3. ZDavP-2 člen 3, 12, 12/1, 129, 352, 352/2. OZ člen 280, 280/1. ZDR člen 184.
neizkoriščen tedenski počitek - vojak - odškodnina za premoženjsko škodo - davki in prispevki
Tožena stranka ni izpolnila svoje obveznosti, da tožniku zagotovi ustrezen tedenski počitek. Na ta način je opravil toliko dni več dela, zaradi kršitve nezagotovljenega tedenskega počitka pa je bil ob plači, kakor je bila določena, prikrajšan tudi na premoženjskem področju.
V času sodnega postopka, v katerem se ugotavlja, ali in v kakšni višini je upnik upravičen do vtoževane odškodnine, davčne obveznosti plačnika davka še ni, saj še ni (potencialno) obdavčljivega dohodka, od katerega bi se lahko davki in prispevki obračunali in odvedli. Poleg tega, da bi bila taka odločitev preuranjena, bi sodišče z vsebinskim odločanjem o davčnih obveznostih, v tem sporu samo odločilo tudi o (potencialni) obveznosti plačila davkov in prispevkov tako delodajalca (kot plačnika davka) kot tudi samega delavca (kot prejemnika dohodka). Kdo je dolžan plačati davke oziroma prispevke in v kakšni višini izhaja iz kogentnih predpisov, pri katerih je nadzor nad zakonitostjo in pravilnostjo plačevanja v pristojnosti davčnih organov.
poškodba pri delu - padec delavca - odškodnina - kolektivno nezgodno zavarovanje - vštevanje zavarovalnine
Revizijsko sodišče je vezano na dejanske ugotovitve sodišč druge in prve stopnje, tako tudi na ugotovitev, da v tem primeru kolektivno nezgodno zavarovanje ni bilo sklenjeno kot zavarovanje pred odgovornostjo, temveč kot osebno zavarovanje.
Navedeno pomeni, da je v tej zadevi vprašanje vštevanja že prejete zavarovalne vsote treba presojati na podlagi drugega odstavka 972. člena OZ, ki določa, da ima zavarovalec oziroma upravičenec pravico do odškodnine od tretjega, ki je odgovoren za nastanek zavarovalnega primera, ne glede na njegovo pravico do zavarovalne vsote, če gre za osebno zavarovanje. Z drugimi besedami ta določba dopušča kumuliranje odškodnine in zavarovalne vsote, kadar je ta izplačana na podlagi osebnega zavarovanja.
Odgovor na vprašanje, ki je bilo dopuščeno s sklepom o dopustitvi revizije se tako glasi, da se v konkretnem primeru zavarovalnina, ki je bila tožniku izplačana na podlagi kolektivnega nezgodnega zavarovanja, ne všteva v prisojeno odškodnino, čeprav je zavarovalno premijo plačal delodajalec.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - pooblaščena oseba - zakoniti zastopnik - potek mandata - vpis v register
Novi zakoniti zastopnik toženke ne le, da ni bil vpisan v sodni register, niti imenovan ni bil in je bil v sodni register še vedno vpisan A. A., ki naj bi mu mandat potekel že leta 2006. Toženka do 6. 6. 2016 ni storila ničesar, da bi uredila zastopstvo, zato se ne more sklicevati na neveljavnost odločitev, ki jih je sprejel A. A.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponovljen postopek - sprememba dokazne ocene
Sodišče prve stopnje v drugem sojenju ni ugotovilo drugačnih dejstev kot v prvem (čeprav je ugotovilo nekatera nova), napravilo pa je drugačno dokazno oceno. Dejstvo, da se je po dopolnitvi dokaznega postopka prvotna presoja sodišča prve stopnje o nezakonitosti izpodbijane odpovedi izkazala kot napačna, ne pomeni kršitve tožnikove ustavne pravice iz 22. člena Ustave RS.
ZDR-1 člen 85, 85/1. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 233.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - pisno opozorilo - kršitev delovnih obveznosti - zloraba bolniškega staleža
Stališče sodišč druge in prve stopnje, da je toženka pisno opozorilo podala nezakonito, ker udeležba tožnika na zabavi ni podaljšala oziroma vplivala na potek zdravljenja, je v nasprotju z namenom, ki ga zakon zasleduje z institutom pisnega opozorila pred odpovedjo. Zato, da ga odvrne od nadaljnjih kršitev, lahko delodajalec delavca pisno opozori na kakršnokoli kršitev delovnih obveznosti. Sodišči pri presoji obstoja kršitve neutemeljeno nista upoštevali, da aktivna udeležba na zabavi - ne glede na to, ali je tam tožnik igral na instrument oziroma le vrtel glasbo, sedel ali poskakoval in ali si je s tem dejansko podaljšal zdravljenje - ne sodi v kontekst zdravljenja.
− ali je možno pobotati terjatev iz sorazmernega dela odpravnine po določbi šestega odstavka 91. člena ZDR-1, čeprav njena višina med strankama še ni bila dogovorjena in sodišče o tem še ni odločilo,
− kdaj je delavec v zamudi z vračilom odpravnine, ki jo je prejel ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, za katero je bila v sodnem postopku ugotovljena njena nezakonitost.
ZDR-1 člen 9, 129, 129/1, 222. Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije (2015) člen 48.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - dodatek za delovno dobo - višina dodatka - kolektivna pogodba
Revizija se dopusti glede vprašanj:
– ali se prvi odstavek 129. člena ZDR-1 lahko razlaga tako, da delavcu pripada dodatek za vso delovno dobo pri dosedanjih delodajalcih;
– ali se določba tretjega odstavka 9. člena ZDR-1 v zvezi z 222. členom ZDR-1 nanaša na višino ali tudi na obdobje, za katerega se dodatek obračuna;
– ali se res ne upošteva del 48. člena Kolektivne pogodbe za kovinsko industrijo Slovenije, ki dodatek za delovno dobo priznava za vsako izpolnjeno leto delovne dobe pri zadnjem delodajalcu, ampak samo del, ki se nanaša na višino tega dodatka.
V skladu s četrtim odstavkom 367b. člena ZPP mora stranka v predlogu med drugim natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravilo, ki naj bi bilo prekršeno. Predlagateljica tega ni storila, saj razen nestrinjanja z odločitvijo sodišč nižje stopnje pravnih vprašanj sploh ni postavila.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - dodatek za delovno dobo
Revizija se dopusti glede vprašanj:
− ali se prvi odstavek 129. člena ZDR-1 lahko razlaga edino tako, da delavcu pripada dodatek za vso delovno dobo pri vseh dosedanjih delodajalcih delavca;
− ali se določba tretjega odstavka 9. člena ZDR-1 v zvezi z 222. členom ZDR-1, ki omogoča drugačno ureditev dodatka za delovno dobo, nanaša zgolj na višino tega dodatka ali pa tudi na obdobje, za katerega se dodatek obračuna in
− ali je pravilno, da se ne upošteva tisti del 48. člena Kolektivne pogodbe za kovinsko industrijo Slovenije, ki dodatek za delovno dobo priznava le za vsako izpolnjeno leto delovne dobe pri zadnjem delodajalcu, ampak samo del, ki se nanaša na višino tega dodatka?
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - opredelitev kaznivega dejanja v odpovedi - opis dejanja - namen
Pri konkretizaciji posameznega znaka kaznivega dejanja zadošča, če znak kaznivega dejanja izhaja iz opisa delavčevega ravnanja. V opisu tožnikovega ravnanja je dovolj jasno konkretiziran očitek, da je tožnik ravnal z namenom povzročitve premoženjske škode, pa tudi očitek, da je ravnal z namenom pridobitve (ne)premoženjske koristi sebi ali komu drugemu.
pogodba o zaposlitvi - višina osnovne plače - trditveno in dokazno breme - dokazna presoja - metodološki napotek
V konkretnem primeru je sodišče ocenilo, da so dokazi, ki govorijo v prid dejstvu, da je toženka za novo delovno mesto ponudila tarifni količnik 10,921 in osnovno plačo v višini 5.743,07 EUR, bolj prepričljivi od nasprotnih dokazov. Dejstvo, da tožnica pogodbe o zaposlitvi ni predložila v izvirniku, temveč v notarsko overjenem prepisu, samo po sebi še ne vzbuja dvoma v pristnost listine, kot to skuša prikazati toženka. Trditve slednje, da izvod sporne pogodbe, ki ga je tožnica predložila notarki, ni pristen oziroma naj bi bil celo ponarejen, so ostale nedokazane. Glede teh trditev je bilo dokazno breme na toženki in posledično tudi dokazni riziko (prvi odstavek 7. člena in 212. člen ZPP). Predlagala je sicer postavitev izvedenca ustrezne stroke, vendar pri predlaganem dokazu ni vztrajala.
Neutemeljen je očitek o kršitvi, ker sodišče glede notarsko overjenega prepisa pogodbe o zaposlitvi št. 3 in ostalih odločilnih dejstev ni odločilo na podlagi določbe 215. člena ZPP. Ker sodišče v obravnavanem primeru ni bilo v dokazni oziroma spoznavni krizi, ni šlo za situacijo, ki jo ureja 215. člen ZPP.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - kršitev delovnih obveznosti - diskriminacija - mobing - sindikalni zaupnik
Zamujanje na delo predstavlja kršenje ene od osnovnih delavčevih obveznosti, to je, da opravlja delo v času in na kraju, ki sta določena za izvajanje dela, kar vključuje tudi dolžnost, da na delo prihaja pravočasno. Zoper delavca, ki krši to dolžnost, ima delodajalec pravico ukrepati. Status sindikalnega zaupnika tožniku ob ugotovljenih kršitvah ne omogoča varstva pred odpovedjo zaradi kršitev delovnih obveznosti.