predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - dodatek za stalno pripravljenost - varovanje državne meje - vojak
Revizija se dopusti glede vprašanja pravilne uporabe materialnega prava pri presoji, da v okoliščinah konkretnega primera dejavnost varovanja državne meje ni izvzeta iz uporabe Direktive 2003/88/ES.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - dodatek za stalno pripravljenost - varovanje državne meje - vojak
Revizija se dopusti glede vprašanja pravilne uporabe materialnega prava pri presoji, da v okoliščinah konkretnega primera dejavnost varovanja državne meje ni izvzeta iz uporabe Direktive 2003/88/ES.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - varovanje državne meje - vojak
Revizija se dopusti glede vprašanja pravilne uporabe materialnega prava pri presoji, da v okoliščinah konkretnega primera dejavnost varovanja državne meje ni izvzeta iz uporabe Direktive 2003/88/ES.
OZ člen 3, 9, 86, 86/1, 88, 88/1. ZDR-1 člen 6, 13, 14, 83, 83/1, 126, 126/1. URS člen 35, 49, 74.
zavrnitev zahteve za varstvo zakonitosti - delna ničnost pogodbe o zaposlitvi - prisilno delo - prepoved prisilnega dela - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca - druge vrste plačil iz delovnega razmerja - učinki drugih pogodb na delovno razmerje - kogentne določbe
Pogodba o ureditvi medsebojnih razmerij, ki sta jo sklenili pravdni stranki v konkretnem primeru, ni bila od delovnega razmerja neodvisna pogodba. Prav nasprotno, konkretne okoliščine primera utemeljujejo sklep, da ni bila le koneksna pogodbi o zaposlitvi, temveč to tudi dopolnjuje - dodatno ureja pravice in obveznosti iz delovnega razmerja med pravdnima strankama.
Skladno s prvim odstavkom 126. člena ZDR-1 je plačilo za delo po pogodbi o zaposlitvi sestavljeno iz plače, ki mora biti vedno v denarni obliki, in morebitnih drugih vrst plačil, če je tako določeno z avtonomnimi pravili. Razlog pogodbene obveznosti (causa) v konkretnem primeru ni bilo plačilo za opravljeno delo v smislu delodajalčeve dajatvene obveznosti v zameno za delavčevo delo. Dogovora o tem ni mogoče najti niti v pogodbi o zaposlitvi niti v pogodbi o ureditvi medsebojnih razmerjih. Toženec okoliščin v tej smeri tudi ni zatrjeval. S ponudbo za sklenitev najemnega razmerja po znižani najemnini je tožnica uresničevala jasen ekonomski interes, da delavec ostane v delovnem razmerju še določen čas po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi (vnaprejšnja denarna spodbuda za bodočo lojalnost), ki se je ujemal z ekonomskim interesom toženca po cenovno ugodnejšem bivanju v času trajanja najemnega razmerja.
Določba drugega odstavka 4. člena Pogodbe je tožencu sicer naložila določeno finančno breme v primeru predčasne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (otežila odpoved), a ta poseg ni bil takšen, da bi kršil prepoved prisilnega dela iz 49. člena Ustave, in bi bilo zato treba poseči v načelo prostega urejanja pogodbenih razmerij (3. člen OZ).
Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (1991) člen 40, 40-4. ZDR-1 člen 137, 138. ZIUZEOP člen 26.
solidarnostna pomoč - epidemija - COVID-19 - finančne težave - pravni standard
Čeprav KPND za primer iz 4. alineje 4. točke 40. člena ne predpisuje vrste, minimalnega obsega, trajanja delavčevih težav ali drugih okoliščin za upravičenost do solidarnostne pomoči, to ne pomeni, da že zgolj elementarna nesreča ali požar sama po sebi utemeljujeta pravico delavca do solidarnostne pomoči oziroma dolžnost delodajalca, da jo izplača. Zgolj zaradi razglasitve epidemije torej delavec ne more biti upravičen do solidarnostne pomoči. Ta finančna pomoč ni namenjena na splošno vsem zaposlenim, ampak določenemu delavcu za vsaj delno ali lažjo premostitev njegovih težav oziroma odpravo premoženjske ali nepremoženjske škode. Poleg tega delodajalec solidarnostne pomoči ni dolžan plačati za vsakršne, manjše ali kratkotrajne težave. Že poimenovanje instituta predpostavlja, da gre za solidarnost pri reševanju resnejših težav oziroma socialne stiske. Pojem težav oziroma škode, ki utemeljujejo solidarnostno pomoč, predstavlja pravni standard, ki ga je treba napolniti v vsakem konkretnem primeru.
dopuščena revizija - javni uslužbenci - delovna uspešnost - plačilo za povečan obseg dela - denarna sredstva - proračunski uporabnik - zavrnitev revizije
Razpoložljivost denarnih sredstev v času, ko bi delovna uspešnost iz naslova povečanega obsega dela morala biti izplačana, delo pa je bilo glede na predhodni pisni dogovor opravljeno, ni pogoj za njeno izplačilo.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - kolektivni delovni spor - individualni delovni spor - zastaranje terjatve iz delovnega razmerja
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je v okoliščinah konkretnega primera pravilno stališče, da je kljub pravnomočni sodbi v kolektivnem delovnem sporu tožnikova terjatev zastarala pred vložitvijo tožbe v tem individualnem delovnem sporu.
ZPP člen 7, 367c, 367c/3. OZ člen 111, 190, 190/3.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - pogodba o štipendiranju - vračilo štipendije
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je sodišče druge stopnje z zaključki o konkludentem odstopu toženke od pogodbe zmotno uporabilo materialno pravo in prekoračilo trditveno podlago;
- ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo 111. člen OZ oziroma tretji odstavek 190. člena OZ.
OZ člen 140, 140/1, 179, 179/1. ZDR-1 člen 8, 46, 47. ZNPPol člen 33, 48. ZDD-1 člen 32.
trpinčenje na delovnem mestu - poligrafsko testiranje - privolitev oškodovanca - svobodna volja - odškodnina za nepremoženjsko škodo - osebnostne pravice - pravno priznana škoda
Privolitev tožnic v poligrafsko testiranje je bila dana v okviru delovnega razmerja kot razmerja, ki ga opredeljuje tudi podrejen položaj delavca v razmerju do delodajalca. Upoštevajoč to značilnost delovnega razmerja, ZDR-1 med obveznostmi delodajalca še posebej poudarja varovanje delavčeve osebnosti in zaščito delavčeve zasebnosti, varovanje njegovega dostojanstva in varstvo osebnih podatkov (46., 47. in 48. člen ZDR-1). Zaradi takšne narave delovnega razmerja je treba tudi privolitev delavca v poligrafsko testiranje oziroma pridobitev njegovega informiranega soglasja, ki je nujno, da bi se takšno testiranje sploh lahko izvedlo, presojati posebej strogo.
Tožnici sta imeli pomisleke glede privolitve v testiranje zaradi občutka posredne prisile, da se v primeru odklonitve privolitve ne bi izkazali kot ''storilki'' glede anonimke. To pomeni, da privolitev tožnic v poligrafsko testiranje ni bila svobodna, uporaba poligrafa pa je bila že iz tega razloga nedopustna.
Spor iz naslova plačila odškodnine za škodo, ki naj bi jo toženec povzročil tožnici kot najemnik stanovanja na opremi tega stanovanja, ni spor, ki bi ga bilo mogoče uvrstiti med spore, opredeljene v 5. členu ZDSS-1. Zahtevek za plačilo te odškodnine izhaja iz civilnega razmerja med dvema fizičnima osebama, za rešitev katerega je pristojno Okrajno sodišče na Ptuju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS00071176
ZPP člen 7, 212, 339, 339/1, 339/2, 347, 358. OZ člen 82.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - odškodninska odgovornost delavca - sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi - odpoved terjatvi - vezanost na trditveno podlago - sprememba dejanskega stanja - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je sodišče druge stopnje storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. oz. 10. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ter po prvem odstavku 339. člena ZPP v zvezi s 347. in 358. členom ZPP, ko je brez pritožbene obravnave ugotovilo, da se je tožeča stranka odpovedala terjatvi za plačilo odškodnine in s presojo, da sta stranki v sporazumu o razvezi pogodbe o zaposlitvi soglašali o tem, da je njuna volja, da so s sporazumom poravnane vse njune pravice in obveznosti;
- ali je sodišče druge stopnje storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP v zvezi s 7. in 212. členom ZPP s tem, ko je preseglo trditveno podlago strank;
- ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo glede razlage sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi in odpovedi terjatvi tožeče stranke do tožene stranke iz naslova odškodnine.
ZDR-1 člen 39, 39/1. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - konkurenčna prepoved
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje s presojo, da je bila v okoliščinah konkretnega primera izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, ker tožnik ni kršil konkurenčne prepovedi, pravilno uporabilo prvi odstavek 39. člena ZDR-1.
ZDR-1 člen 61, 62, 62/6, 63. ZPP člen 206, 206/4. ZUTD člen 163, 163/2, 167.
ugotovitev obstoja delovnega razmerja - prikrito delovno razmerje - dejanski delodajalec - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Tretja toženka se v razlogih za dopustitev revizije sklicuje tudi na stališče Vrhovnega sodišča RS v sklepu VIII SM 2/2021, ki naj bi bilo drugačno, vendar pri tem spregleda, da je bilo svetovalno mnenje omejeno le na vprašanje, ali gre pri opisanem načinu poslovnega modela toženke in njenih pogodbenikov - izvajalcev pristaniških storitev za protipravno posredovanje delavcev s strani formalnega delodajalca toženki kot uporabniku ali za opravljanje storitev po podjemni pogodbi.
Neutemeljeno je sklicevanje predloga na odločitev Sodišča Evropske unije v zadevi Daimler AG, C-232/2020, z dne 17. 3. 2022. Odgovor Sodišča Evropske unije se je namreč nanašal le na podlago, ki izhaja iz prava Unije (!), ob upoštevanju dejanskega stanja v zadevi, v kateri je bil tožnik zaposlen pri agenciji za zagotavljanje začasnega dela, pri čemer ni šlo za vprašanje, ali agencija ni imela dovoljenja, temveč na vprašanje sankcioniranja zaposlitve, ki ni več začasna.
ZDR-1 člen 137, 137/9. Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (1994) člen 32b, 32b/1, 32b/1-2, 32b/2.
nadomestilo plače - praznik - letni dopust - neenakomerno razporejen delovni čas - mesečni razpored dela
Mesečni razpored dela, ki ga delodajalec objavi v predhodnem mesecu in ga nato s sklicevanjem na potrebe delovnega procesa še enostransko spreminja, sam po sebi ne ustreza razporeditvi delovnega časa iz 2. alineje prvega odstavka 32.b člena kolektivne pogodbe dejavnosti, saj mora ta razporeditev temeljiti tudi na vnaprej predvidljivem in sistemsko jasnem vzorcu razporejanja na delo, tako da bi se dalo vnaprej določiti dneve, na katere ima delavec delovno obveznost.
Ob nasprotnem stališču bi bila pravica delavcev do nadomestila plače za dneve praznikov po prvem odstavku 32.b člena kolektivne pogodbe dejavnosti izvotljena. Namen te določbe je preprečiti zlorabo pravic delavcev v smeri, da bi jim delodajalci proste dneve tedenskega počitka načrtovali ravno na dneve praznikov ter jih s tem prikrajšali za nadomestilo plače,5 tega namena pa ni mogoče doseči z dopuščanjem določanja prostih dni na praznične dneve le v razporedu dela, ki ne temelji na nekem vnaprej predvidljivem in sistemsko jasnem vzorcu.
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča (delegacija)
Pogodbeno razmerje med sodiščem in tožencem predstavlja okoliščino, zaradi katere bi bil lahko okrnjen videz nepristranskosti. To pomeni, da je podan tehten razlog, da o tožbenem zahtevku, v katerem pogodbena stranka nastopa kot toženec, ne odloča krajevno pristojno sodišče.
stroški prevoza na delo in z dela - predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga
Navedba okoliščin, ki kažejo na pomembnost pravnih vprašanj, je torej ena od bistvenih sestavin predloga, saj je v skladu s 367.a členom ZPP za dopustitev revizije pomemben širši interes in ne zgolj interes stranke za drugačno odločitev.
Tožena stranka je v svojem predlogu sicer navedla sporna vprašanja, vendar ni navedla okoliščin, ki kažejo na pomembnost teh vprašanj v smislu 367.a člena ZPP. Z zadnjim vprašanjem, ki se nanaša na to, ali je sodišče dolžno združiti več tožb v en postopek, tožena stranka tudi ni konkretizirala zatrjevano kršitev določb postopka, kot to zahteva četrti odstavek 367.b člena ZPP.