Na račun davka od prometa tobačnih izdelkov – cigaret ni dopustno dajati popustov, ne da bi se ti popusti odražali tudi na znižani (malo)prodajni ceni, ki je prijavljena pri pristojnem davčnem ali carinskem organu.
DENACIONALIZACIJA - LASTNINJENJE - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS4001523
ZOR člen 219. ZPP člen 358, 358/4-2. ZZLPPO člen 51, 51/1. ZDen člen 72, 72/2.
denacionalizacija - lastninsko preoblikovanje podjetij - izpraznitev nepremičnin - imetništvo pravice uporabe - gospodarjenje z nepremičnino do konca denacionalizacijskega postopka - pasivna legitimacija - uporabnina
Tožeča stranka je bila kot imetnica pravice uporabe in kot denacionalizacijska zavezanka dolžna skrbeti za sporne nepremičnine v času do zaključka denacionalizacijskega postopka. To pa pomeni, da je tožeča stranka tudi upravičena zahtevati njihovo izpraznitev in plačilo uporabnine od tistega, ki v tem času uporablja nepremičnine brez pravnega naslova in brez plačila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VS4001521
ZPP člen 367a, 367a/1. ZIL člen 18, 18/2.
dopuščena revizija - razlaga patentnih zahtevkov
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je lahko pravno pravilna uporaba drugega odstavka 18. člena Zakona o industrijski lastnini na način, da se ob razlagi upošteva le del v patentnem zahtevku opredeljenih karakteristik, preostale pa se lahko zanemari oziroma ignorira.
ZUKZ člen 20, 20/1-6. ZOR člen 155, 827, 841. Zakon o obveznim odnosima (Zakon o obligacijskih razmerjih, Hrvaška, 1991) člen 155.
špediterska pogodba - povrnitev premoženjske škode - premoženjske pravice - obveznost plačila carinskih in davčnih dajatev - hrvaško pravo
Po določbi 155. člena hrvaškega ZObvO – ki je vsebinsko enaka kot določba 155. člena ZOR - je škoda zmanjšanje nekega premoženja (navadna škoda) in preprečitev njegovega povečanja (izgubljeni dobiček). Pojem premoženja ne obsega samo stvari, temveč tudi druge premoženjske pravice. O zmanjšanju premoženja (torej pravno priznani škodi) govorimo, če se aktivna stran zmanjša, kakor tudi, če se pasivna poveča. Takšno zmanjšanje premoženja tožeče stranke pomeni njena s pravnomočnimi in izvršljivimi upravnimi odločbami ugotovljena obveznost plačila carinskih in davčnih dajatev.
predlog za dopustitev revizije - spor majhne vrednosti - vrednost spornega predmeta - tožbeni zahtevek iz tožbe - kršitev pravil postopka - delno zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ker je po četrtem odstavku 367. člena ZPP izključena možnost dopustitve revizije v primerih, v katerih zakon določa, da revizije ni, je Vrhovno sodišče predlog za dopustitev revizije zavrglo v delu, v katerem se predlog nanaša na odločitev o tožbenem zahtevku iz tožbe, ki je manjši od 4.000,00 EUR, čeprav obravnavani gospodarski spor ni potekal po pravilih, ki veljajo za spor majhne vrednosti.
Opis zanj sporne procesne situacije, do katere je prišlo v postopku pred sodiščem druge stopnje, in očitek kršitve 347. in 358. člena ZPP sama zase ne utemeljujeta revizijskega razloga relativne bistvene kršitve določb postopka pred sodiščem druge stopnje.
ZUS-1 člen 2, 5, 5/2, 36, 40, 40/1. ZPP člen 213, 213/1.
sklep o dovolitvi izvršbe - predhodni preizkus tožbe - ugotavljanje procesne predpostavke - naknadna sprememba izvršilnega naslova - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Ko sodišče prve stopnje na podlagi 36. člena in uvodnih določb ZUS-1 presoja, ali so podane procesne predpostavke za vsebinsko odločanje o tožbi zoper sklep o izvršbi, mora po mnenju Vrhovnega sodišča ugotavljati oziroma ugotoviti konkretne okoliščine sporne upravne zadeve, med drugim tudi, ali ni bil akt, katerega prisilna izvršba se dovoljuje, v nadaljnjem upravnem ali upravno-sodnem postopku spremenjen, odpravljen ali razveljavljen. Ker gre za presojo obstoja procesne predpostavke, mora sodišče prve stopnje te okoliščine ugotavljati po uradni dolžnosti (drugi odstavek 36. člena ZUS-1), torej ne glede na tožbene navedbe (prvi odstavek 40. člena ZUS-1).
Črtanje kaznivega dejanja grdega ravnanja v KZ-1 kot samostojnega kaznivega dejanja ni mogoče opredeliti kot dekriminacijo takega ravnanja, pač pa je zakon kaznivi dejanji ogrožanja varnosti in grdega ravnanja združil v eno kaznivo dejanje.
kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška - prekršek po Zakonu o delovnih razmerjih - odmor med delovnim časom - minimalno trajanje - razporeditev časa za odmor
Pri odločanju o režimu odmora (ali je ta določen kot enotesn odmor v trajanju 30 minut ali pa je odmor sestavljen iz več delov ter kako dolgo traja posamezen del) je treba zasledovati namen te pravice ob upoštevanju potreb delovnega procesa in potreb delavcev po regeneraciji.
ZGD člen 268, 268/2. ZZavar člen 30. ZUP člen 260.
ugotovitvena odločba – prenehanje dovoljenja Agencije za opravljanje funkcije člana uprave – zavarovalna delniška družba – pristojnost Vrhovnega sodišča
Tožeči stranki je prenehala funkcija člana uprave zavarovalne delniške družbe s sklepom nadzornega sveta zavarovalnice, ki je v skladu z drugim odstavkom 268. člena ZGD v zvezi s 30. členom ZZavar pristojen za vsebinsko presojo razlogov za odpoklic. Veljavnost odpoklica člana uprave lahko naknadno vsebinsko presoja tudi sodišče splošne pristojnosti v gospodarskem sporu, ni pa zanj pristojno Vrhovno sodišče v tem postopku sodnega varstva proti odločbam Agencije.
ZPP člen 41, 196, 307, 307/2, 367, 367/2, 371, 377.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - tožba in nasprotna tožba - enotno sosporništvo - nujno sosporništvo na pasivni strani - ugotovitev ničnosti pogodbe - pasivna legitimacija
Vrednosti nedenarnih zahtevkov iz tožbe in nasprotne tožbe se ne seštevajo. Ker vrednost z revizijo izpodbijane odločitve o tožbenem zahtevku znaša le 1.669,17 EUR, revizija v tem delu ni dovoljena.
Kadar je ugotovitev ničnosti vsebovana v samem tožbenem zahtevku, mora biti ta naperjen proti vsem pogodbenim strankam. Zaradi tesne medsebojne zveze pogodbenikov ni mogoče o ničnosti pogodbe z učinkom pravnomočnosti odločiti samo zoper eno pogodbeno stranko, zoper drugo pa ne. Ker gre za enotno in nujno sosporništvo, je tudi odločitev lahko samo enotna za obe pogodbenici. Če je tožena le ena pogodbenica, ni tožena prava stranka.
dovoljenost revizije - tožba in nasprotna tožba - vrednost spornega predmeta po nasprotni tožbi - zavrženje revizije
Nasprotna tožba se uveljavlja zoper oba tožnika, zato bi morala toženka v nasprotni tožbi določiti vrednost vsakega posameznega zahtevka proti posamezni nasprotni stranki.
ZDDV člen 3, 3/1-1, 8, 8/1, 12, 13, 13/1, 45, 45/6. ZGD člen 564, 568. ZPD člen 20, 20/1, 21, 22, 22/1, 23, 23/1. ZPDPIS člen 2, 3.
dovoljena revizija – vrednost - davek na dodano vrednost – DDV – prometni davek – davek od prometa storitev – storitve – podružnica – tuje podjetje - dotacije
Storitve, ki jih za tuje (matično) podjetje opravi podružnica v Sloveniji, niso predmet DDV in davka od prometa storitev, tudi, če tuje podjetje za namene delovanja podružnice na njen transakcijski račun nakazuje določena finančna sredstva (dotacije).
kršitev kazenskega zakona - odločba o kazenski sankciji - odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi - sprememba sodbe - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa
Sodišče druge stopnje, ki je sodbo sodišča prve stopnje spremenilo v odločbi o kazenski sankciji, je presojo okoliščin, ki vplivajo na odmero kazni, utemeljilo na dejstvih in okoliščinah, kot jih je po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo že sodišče prve stopnje, zato ni kršilo načela neposrednosti.
povrnitev nepremoženjske škode - lastna škoda - neposredni oškodovanec - posredni oškodovanec - pravno priznana škoda - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza
V odškodninskopravni sodni praksi se je resda že udomačil pojem tako imenovane „lastne škode“ kot (praviloma) edine pravno priznane škode. Vendar nima nobenega razlikovalnega pomena v razmerju med neposrednim in posrednim oškodovancem.
Ustavitev postopka glede neupravičenega povišanja premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja sama po sebi še ne dokazuje, da tožeča stranka tega dejanja ni storila.
Z ustavitvijo postopka ni bila prekinjena vzročna zveza med očitanimi kršitvami ter oškodovanjem zavarovancev in nevarnostjo razpada sistema dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - strokovna sodelavka pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Tehten razlog lahko predstavlja tudi dvom, ki bi lahko omajal zaupanje strank v odločanje sodišča.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - odstop od sodne prakse - prodajna pogodba - rok za izročitev nepremičnine - pogodbena kazen - vzroki za zamudo z izročitvijo
Tožena stranka je izkazala, da je sodišče druge stopnje v vsebinsko enaki zadevi II Cp 2679/2009 zavzelo drugačno materialnopravno stališče glede vprašanj sli je bil tožnik dolžan za spremembe na stanovanju pridobiti soglasje tožene stranke in ali je tožnik z zaprosilom za soglasje privolil v nov rok za izročitev stanovanja?“
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005347
ZKP člen 371, 371/2, 372, 372-3.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga – obstoj pravnomočne sodbe – kršitev kazenskega zakona – pravnomočno razsojena stvar – kaznivo dejanje, storjeno v tujini
Posplošena trditev o možnosti obstoja pravnomočne sodbe za isto kaznivo dejanje, ki ni podprta s konkretnimi dejstvi, ki bi omogočala sklepanje v tej smeri, ali s takšnimi okoliščinami, ki bi ustvarile razumen dvom o danosti tega dejstva, ne zadošča za utemeljitev obstoja predlaganega dokaza.