spor o pristojnosti - gospodarski spor - notar kot tožeča stranka
Tožeča stranka ni oseba iz drugega odstavka 481. člena ZPP. V obravnavani zadevi tudi ne gre za spor iz 482. člena ZPP oziroma 483. člena ZPP, zato se ne uporabljajo pravila postopka v gospodarskih sporih.
predlog za dopustitev revizije – plačilo sodne takse – umik predloga za dopustitev revizije
Ker po podatkih Vrhovnega sodišča nobena od tožnic sodne takse v določenem roku ni plačala in ker tudi sami nista dokazali nasprotnega, se šteje, da je bil njun predlog za dopustitev revizije umaknjen.
Popust pri prodaji tobačnih izdelkov – cigaret, ki ima vpliv na znižanje davčne obveznosti za davek od prometa proizvodov, je mogoče dati le ob hkratnem znižanju prijavljene (malo)prodajne cene cigaret, ter prijavi nove cene pri davčnem organu oziroma carinarnici.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VS4001535
ZIZ člen 224, 266, 266/1, 266/2. ZPP člen 25, 25/2. ZS člen 101, 101/2-5.
spor o pristojnosti - izvršilni postopek - izvršba na denarno terjatev - predlog za izdajo začasne odredbe - krajevna pristojnost
Izvršilni postopek poteka zaradi izterjave denarne terjatve, postopek zavarovanja z obravnavano začasno odredbo pa za zavarovanje nedenarne terjatve. Zato se krajevna pristojnost sodišča določa po prvem odstavku 266. člena ZIZ.
ZIZ člen 100, 100/1, 100/3, 136. ZPP člen 25, 25/2. ZS člen 114, 114/3.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - pristojnost okrajnega sodišča - katastrske občine
Območje krajevne pristojnosti okrajnih sodišč je določeno s katastrskimi občinami (tretji odstavek 114. člena ZS). Dokler uredba Vlade RS, ki bi določila katastrske občine, ki obsegajo območje posameznega okrajnega sodišča, še ni sprejeta, so katastrske občine, ki spadajo pod določen sodni okraj, še vedno določene z Zakonom o območjih občin.
kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška - prekršek po Zakonu o delovnih razmerjih - odmor med delovnim časom - minimalno trajanje - razporeditev časa za odmor
Pri odločanju o režimu odmora (ali je ta določen kot enotesn odmor v trajanju 30 minut ali pa je odmor sestavljen iz več delov ter kako dolgo traja posamezen del) je treba zasledovati namen te pravice ob upoštevanju potreb delovnega procesa in potreb delavcev po regeneraciji.
ZGD člen 268, 268/2. ZZavar člen 30. ZUP člen 260.
ugotovitvena odločba – prenehanje dovoljenja Agencije za opravljanje funkcije člana uprave – zavarovalna delniška družba – pristojnost Vrhovnega sodišča
Tožeči stranki je prenehala funkcija člana uprave zavarovalne delniške družbe s sklepom nadzornega sveta zavarovalnice, ki je v skladu z drugim odstavkom 268. člena ZGD v zvezi s 30. členom ZZavar pristojen za vsebinsko presojo razlogov za odpoklic. Veljavnost odpoklica člana uprave lahko naknadno vsebinsko presoja tudi sodišče splošne pristojnosti v gospodarskem sporu, ni pa zanj pristojno Vrhovno sodišče v tem postopku sodnega varstva proti odločbam Agencije.
ZPP člen 41, 196, 307, 307/2, 367, 367/2, 371, 377.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - tožba in nasprotna tožba - enotno sosporništvo - nujno sosporništvo na pasivni strani - ugotovitev ničnosti pogodbe - pasivna legitimacija
Vrednosti nedenarnih zahtevkov iz tožbe in nasprotne tožbe se ne seštevajo. Ker vrednost z revizijo izpodbijane odločitve o tožbenem zahtevku znaša le 1.669,17 EUR, revizija v tem delu ni dovoljena.
Kadar je ugotovitev ničnosti vsebovana v samem tožbenem zahtevku, mora biti ta naperjen proti vsem pogodbenim strankam. Zaradi tesne medsebojne zveze pogodbenikov ni mogoče o ničnosti pogodbe z učinkom pravnomočnosti odločiti samo zoper eno pogodbeno stranko, zoper drugo pa ne. Ker gre za enotno in nujno sosporništvo, je tudi odločitev lahko samo enotna za obe pogodbenici. Če je tožena le ena pogodbenica, ni tožena prava stranka.
Črtanje kaznivega dejanja grdega ravnanja v KZ-1 kot samostojnega kaznivega dejanja ni mogoče opredeliti kot dekriminacijo takega ravnanja, pač pa je zakon kaznivi dejanji ogrožanja varnosti in grdega ravnanja združil v eno kaznivo dejanje.
ZUS-1 člen 2, 5, 5/2, 36, 40, 40/1. ZPP člen 213, 213/1.
sklep o dovolitvi izvršbe - predhodni preizkus tožbe - ugotavljanje procesne predpostavke - naknadna sprememba izvršilnega naslova - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Ko sodišče prve stopnje na podlagi 36. člena in uvodnih določb ZUS-1 presoja, ali so podane procesne predpostavke za vsebinsko odločanje o tožbi zoper sklep o izvršbi, mora po mnenju Vrhovnega sodišča ugotavljati oziroma ugotoviti konkretne okoliščine sporne upravne zadeve, med drugim tudi, ali ni bil akt, katerega prisilna izvršba se dovoljuje, v nadaljnjem upravnem ali upravno-sodnem postopku spremenjen, odpravljen ali razveljavljen. Ker gre za presojo obstoja procesne predpostavke, mora sodišče prve stopnje te okoliščine ugotavljati po uradni dolžnosti (drugi odstavek 36. člena ZUS-1), torej ne glede na tožbene navedbe (prvi odstavek 40. člena ZUS-1).
dovoljenost revizije - tožba in nasprotna tožba - vrednost spornega predmeta po nasprotni tožbi - zavrženje revizije
Nasprotna tožba se uveljavlja zoper oba tožnika, zato bi morala toženka v nasprotni tožbi določiti vrednost vsakega posameznega zahtevka proti posamezni nasprotni stranki.
ZDDV člen 3, 3/1-1, 8, 8/1, 12, 13, 13/1, 45, 45/6. ZGD člen 564, 568. ZPD člen 20, 20/1, 21, 22, 22/1, 23, 23/1. ZPDPIS člen 2, 3.
dovoljena revizija – vrednost - davek na dodano vrednost – DDV – prometni davek – davek od prometa storitev – storitve – podružnica – tuje podjetje - dotacije
Storitve, ki jih za tuje (matično) podjetje opravi podružnica v Sloveniji, niso predmet DDV in davka od prometa storitev, tudi, če tuje podjetje za namene delovanja podružnice na njen transakcijski račun nakazuje določena finančna sredstva (dotacije).
kršitev kazenskega zakona - odločba o kazenski sankciji - odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi - sprememba sodbe - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa
Sodišče druge stopnje, ki je sodbo sodišča prve stopnje spremenilo v odločbi o kazenski sankciji, je presojo okoliščin, ki vplivajo na odmero kazni, utemeljilo na dejstvih in okoliščinah, kot jih je po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo že sodišče prve stopnje, zato ni kršilo načela neposrednosti.
povrnitev nepremoženjske škode - lastna škoda - neposredni oškodovanec - posredni oškodovanec - pravno priznana škoda - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza
V odškodninskopravni sodni praksi se je resda že udomačil pojem tako imenovane „lastne škode“ kot (praviloma) edine pravno priznane škode. Vendar nima nobenega razlikovalnega pomena v razmerju med neposrednim in posrednim oškodovancem.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - odstop od sodne prakse - prodajna pogodba - rok za izročitev nepremičnine - pogodbena kazen - vzroki za zamudo z izročitvijo
Tožena stranka je izkazala, da je sodišče druge stopnje v vsebinsko enaki zadevi II Cp 2679/2009 zavzelo drugačno materialnopravno stališče glede vprašanj sli je bil tožnik dolžan za spremembe na stanovanju pridobiti soglasje tožene stranke in ali je tožnik z zaprosilom za soglasje privolil v nov rok za izročitev stanovanja?“
Ustavitev postopka glede neupravičenega povišanja premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja sama po sebi še ne dokazuje, da tožeča stranka tega dejanja ni storila.
Z ustavitvijo postopka ni bila prekinjena vzročna zveza med očitanimi kršitvami ter oškodovanjem zavarovancev in nevarnostjo razpada sistema dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.
ZDDV člen 40, 40/1. ZDDPO člen 12. ZUS-1 člen 71, 71/2.
dovoljena revizija po vrednostnem kriteriju - davek na dodano vrednost – davek od dobička pravnih oseb – odbitek vstopnega davka – blago in storitve, porabljene za namene opravljanja dejavnosti – bistvene kršitve postopka – sklicevanje na obrazložitve izpodbijanih upravnih aktov
Ker revident blaga oziroma storitev, ki so bili predmet spornih računov, ni uporabil za opravljanje svoje dejavnosti, temveč so biti ti nakupi oziroma storitve povezani s potrebami fizičnih oseb, mu davčni organ pravilno ni priznal pravice do odbitka vstopnega davka.
vračilo davka na dodano vrednost – samoobdavčitev – tek zamudnih obresti
Prvostopni organ v skladu s 95. členom ZDavP tudi v primeru, ko je bil davek plačan na podlagi davčnega obračuna, pride v zamudo po 30 dneh od dneva vročitve in od tedaj dalje do vračila davka je dolžan zavezancu obračunati in plačati zamudne obresti.