upravičenci do denacionalizacije - poprava krivic - premoženjsko prikrajšanje
Namen Zakona o denacionalizaciji je poprava krivic. Krivica v tem kontekstu predpostavlja premoženjsko prikrajšanje. Tega v obravnavanem primeru ni. Zato ni pogojev za denacionalizacijo.
povrnitev škode - negmotna škoda - denarna odškodnina - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti in skaženosti - strah
Sodna praksa je sprejela stališče, po katerem pripada oškodovancem odškodnina za duševne bolečine zaradi okrnjene zunanjosti, četudi ta ne dosega stopnje, ki po medicinskih kriterijih pomeni skaženost.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - odločitev o preživljanju skupnih otrok - določitev višine preživnine - dogovor o preživnini, sklenjen med razveznim postopkom na CSD
Sodišče je vedno dolžno preveriti, oceniti in presoditi, kakšne so potrebe otrok in zmožnosti staršev ter šele nato določiti višino preživnine (79. člen ZZZDR). Te dolžnosti ga ne odveže niti sporazum, ki sta ga sklenila zakonca. Tudi tak sporazum je podvržen presoji po uradni dolžnosti, ali je dogovorjena višina preživnine ustrezna potrebam otrok in zmožnostim staršev.
Po določbah 1. odstavka 111. člena KZ kazenski pregon ni več dovoljen, če je pretekel predpisani čas od storitve kaznivega dejanja, kar pomeni, da mora biti postopek za določeno kaznivo dejanje pravnomočno končan pred potekom te dobe.
Ker sodišče druge stopnje na podlagi 1. odstavka 379. člena ZKP o pritožbi odloči na seji oziroma obravnavi, je dan pritožbene seje, oziroma obravnave, na kateri je bilo o zadevi odločeno, dan, ko je postala pravnomočna sodba sodišča prve stopnje.
Izdelava in vročitev sodbe sodišča druge stopnje na pravnomočnost nima vpliva, pomen ima le za izvršitev sodbe, ker je vročitev sodbe pogoj za njeno izvršitev.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - določitev deležev - merila za ugotavljanje deleža
Določba 2. odstavka 59. člena ZZZDR od sodišča terja celovito oceno različnih oblik prispevanja zakoncev k ustvarjanju skupnega premoženja. Nekatere oblike prispevanja k skupnemu premoženju zakoncev je mogoče oceniti v denarju (npr. večji dohodek toženca), drugih oblik prispevanja pa ne (npr. vzgoje in varstva otrok). Iz revizije je razbrati, da bi po toženčevem mnenju, sodišče moralo, v denarju ocenljive prispevke zakoncev, upoštevati v večji meri, kot pa druge prispevke, ki jih je zelo težko, ali pa celo nemogoče ovrednotiti v denarju. Takšno stališče je zmotno.
povzročitev škode - zavarovanje pred odgovornostjo - pasivna legitimacija - odgovornost zavarovalnic - odgovornost zavarovalnice z ozemlja bivše SFRJ
Po določbah Zakon o temeljih sistema premoženjskega in osebnega zavarovanja (Ur. list bivše federacije, št. 17/90), ki je v poglavju obvezna zavarovanja urejal tudi zavarovanje lastnikov oziroma uporabnikov motornih vozil (člen 90 do 108) in Zakona o obligacijskih razmerjih, posebno členov 154. in naslednjih ter 940. in naslednjih (dalje ZOR), je za drugemu povzročeno škodo odgovoren povzročitelj škode oziroma zavarovalnica, pri kateri je imel povzročitelj škode zavarovano svojo odgovornost. Na ta materialnopravna določila, ki so veljala v času nastanka tožničinega škodnega primera (5.8.1990), poznejše spremembe, povezane z razpadom bivše federacije, same po sebi niso mogle vplivati.
Zavarovanec je oseba, katere premoženjski interes je zavarovan. Ker po dejanskih ugotovitvah spada avtomobil, ki ga je toženec vozil ob škodnem dogodku, v skupno premoženje, ki ga ima s svojo ženo in ki je bilo pridobljeno s skupnim denarjem v času trajanja zakonske zveze, je bila z zavarovalno pogodbo zavarovana tudi njegova odgovornost in sicer ne glede na to, da kot sklenitelj zavarovanja nastopa samo njegova žena. Zato je v pravdi toženec kot zavarovanec pasivno legitimirana stranka.
Vložitev tožbe pri okrožnem sodišču sama po sebi ne vpliva na pravico do revizije. Vrednost spornega predmeta, ki določa mejo stvarne pristojnosti okrožnega sodišča, je res taka, da bi zagotavljala pravico do revizije. Toda okrožno sodišče se ne more izreči za stvarno nepristojno potem, ko se je toženec na prvem naroku za glavno obravnavo že spustil v obravnavanje glavne stvari (2. odst. 17.čl. ZPP). To pomeni, da je vprašanje stvarne pristojnosti ločeno od vprašanja zagotavljanja pravice do revizije. Okrožno sodišče se namreč po začetku obravnavanja glavne stvari ne more več izreči za stvarno nepristojno tudi v sporih, katerih vrednost ne dosega meje za dovoljenost revizije.
vzročna zveza - odgovornost države - povzročitev škode - podlage za odgovornost - dolžnost sodelovanja pri obrambi države - vojaški obveznik - izhod z dovolilnico
Do škodnega dogodka je prišlo, ko sta se tožnik in voznik A. D. vračala v vojaško enoto. Za svojo odsotnost sta imela dovolilnico nadrejenega oficirja. Namen odsotnosti je bil umivanje in preoblačenje, saj za to v enoti ni bilo možnosti. Dovoljevanje tovrstnih izhodov je bila redna praksa v enoti, ko so to dovoljevale okoliščine (prenehanje neposredne vojne nevarnosti). Izhod z opisanim namenom je bil torej ugodnost, ki so je bili deležni vpoklicani vojaški obvezniki. Dovolilnico v tak namen je torej mogoče šteti kot posebno ugodnost, ne pa kot napotitev na izpolnitev vojaške naloge. Izhod oškodovanca in povzročitelja prometne nezgode tako ni bil v zvezi z opravljanjem vojaške obveznosti. To pa pomeni, da je bila pretrgana vzročna zveza med ravnanjem odgovorne osebe (države) in nastalo škodljivo posledico (poškodbo tožnika).
ZOR člen 295, 295/1, 1045.UZITUL člen 19, 22a. ZBH člen 36. ZDP (1991) člen 54. ZSSuk-B člen 15č.
revizija - dovoljenost revizije zoper sklep o prekinitvi postopka - prekinitev postopka v reviziji - sukcesija - devizne hranilne vloge - jamstvo RS - obveznosti LB d.d. Ljubljana - podružnice LB d.d. Ljubljana na ozemlju nekdanje SFRJ - obresti od deviznih vlog - opredelitev tožbenega zahtevka - številka hranilne knjižice
V obravnavanem primeru gre za devizno hranilno vlogo v višini 20.000 DEM, za katero je tožena stranka obdržala svojo izpolnitveno obveznost, saj je ni prevzela država, kar je v skladu z 22. a členom Ustavnega zakona. Republika Slovenija pa ni prevzela jamstva za tiste devize na deviznih računih in hranilnih knjižicah, ki so bile vložene v banko izven ozemlja naše države (19. člen Ustavnega zakona). Tožnik je svoja sredstva deponiral na ozemlju tedanje republike Hrvaške pri LB Osnovni banki Zagreb.
povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - telesne bolečine
Presoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo in sicer za pretrpljene duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, telesne bolečine in strah.
vojaško stanovanje - razpolaganje s stanovanji v času moratorija - odločba poveljstva garnizije (stanovanjskega organa JLA) po 25.6.1991 - nezakonita vselitev - tožba na izpraznitev stanovanja
Po 25.6.1991 poveljstva vojaških garnizij JLA niso mogla več upravičeno razpolagati s stanovanji iz vojaškega stanovanjskega sklada. S skupno deklaracijo, sprejeto na seji skupščine Republike Slovenije dne 10.7.1991, pa je bilo nadaljnje izvajanje osamosvojitvenih aktov le za 3 mesece ustavljeno. Sporna dodelitvena odločba z dne 13.9.1991 je nezakonita.
ZPP (1977) člen 16. ZP člen 86, 173, 173/1, 174.URS člen 23.
postopek o prekršku - odvzem predmetov - premoženjskopravni zahtevek oškodovanca - uveljavljanje premoženjskopravnega zahtevka - sodna pristojnost
Določila 173. člena ZP, ki omogočajo oškodovancu - lastniku, da uveljavlja svoj premoženjskopravni zahtevek že v postopku o prekršku, po presoji revizijskega sodišča ni razumeti tako, da tega zahtevka ne bi mogel uveljavljati tudi po že končanem postopku o prekršku. Oporo za tako sklepanje daje 174. člen ZP, po katerem se z odločbo o prekršku lahko le deloma ali pa sploh ne ugodi premoženjskopravnemu zahtevku, zaradi česar se v preostalem ali pa v celotnem obsegu prizadeti napoti na pravdo. Zakon o prekrških tako prizadetemu le omogoča, da že v tem postopku uveljavlja svoje zahtevke, kar pa ne izključuje možnosti, da jih uveljavlja pozneje oziroma v posebnem postopku.
povrnitev škode - negmotna škoda - denarna odškodnina - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - strah - skaženost
Pri uporabi določbe 200. člena ZOR (zakona o obligacijskih razmerjih) o pravični denarni odškodnini za nepremoženjsko škodo je treba zaradi primerjave z drugimi podobnimi primeri škod zagotoviti enako obravnavanje škod glede na njihovo obliko in obseg. To pa zahteva uporabo (objektivnih) meril, po katerih je mogoče izključiti učinke padca vrednosti denarja glede na različne razmere v času sojenja.
zahteva za varstvo zakonitosti - dejansko stanje - dejanska zmota
Vprašanje, ali se je storilec zavedal vseh znakov določenega kaznivega dejanja, ali pa je bil v dejanski zmoti o obstoju kakega znaka, je dejansko vprašanje. Brez spremembe ugotovljenega dejanskega stanja pa ni mogoče govoriti o kršitvi določb kazenskega zakona o dejanski zmoti in o kazenski odgovornosti v povezavi z njo.
dokazno breme - sklenitev delovnega razmerja - delovno razmerje za določen čas - delovno razmerje pri delodajalcu - povečan obseg dela - čas trajanja
V sporu o sklenitvi delovnega razmerja za določen čas zaradi začasnega povečanja dela mora delodajalec dokazati obstoj zakonitega razloga za sklenitev delovnega razmerja za določen čas. Delovno razmerje, ki traja več kot dve leti ni začasno ( po 30. členu ZDR se za začasnost n.pr. šteje šest mesecev ali manj).
ZPP (1977) člen 26, 26/1. ZUKZ člen 2, 53.URS člen 8, 8/2, 153, 153/2.ZS člen 3, 3/1.
pristojnost slovenskega sodišča - odškodninska odgovornost tuje države - vojno nasilje (genocid) - sodna imuniteta držav - acta iure imperii
V odškodninskem sporu zaradi škode, ki je posledica dejanj tuje države ob izvrševanju njene oblasti (acta iure imperii), uživa ta po pravilih mednarodnega prava sodno imuniteto pred našim sodiščem.
SZ člen 150, 150/2, 156, 156/1. ZSR člen 34.ZOR člen 219.
najemna pogodba (stanovanjska pogodba) - uskladitev določil najemne pogodbe s SZ - višina najemnine - stanovanje v zasebni lasti
Z uveljavitvijo SZ je tudi glede stanovanj, ki so bila že prej v zasebni lasti, veljalo, da je potrebno najemna razmerja uskladiti z določili novega zakona. Zato prej obstoječa ustna in realizirana najemna pogodba za sporno stanovanje ne samo, da ni bila ovira za lastnico, da zahteva sklenitev nove pogodbe, temveč je bila tožnica kot lastnica tega stanovanja celo dolžna, da v 6 mesecih v skladu z določbo prvega odstavka 156. člena SZ s tožencem kot uporabnikom tega stanovanja uskladi določila te pogodbe z določili novega zakona.