lastninsko preoblikovanje podjetij - zavarovanje pravic bivših lastnikov in njihovih dedičev - začasna odredba v zavarovanje zahteve za denacionalizacijo - začasna odredba po 12. členu ZLPP - utemeljenost začasne odredbe - verjetnost
Ugotavljanje dejanskega stanja je pri odločanju o zahtevi za izdajo začasne odredbe o lastninskem preoblikovanju podjetja omejeno na stopnjo verjetnosti. Dokazno breme, dejanske in verjetne izkazanosti pravne podlage predloga pa je na strani predlagatelja začasne odredbe.
Uredba o vojaških sodiščih (UVS 1944) člen 15. Zakon o kaznivih dejanjih zoper narod in državo (ZKND 1945) člen 20.
kazniva dejanja vojaških oseb - žalitev ljudske oblasti - sovražna propaganda - uporaba določb uredbe o vojaških sodiščih po odločbi Ustavnega sodišča RS
V času storitve očitanega kaznivega dejanja žalitve ljudske oblasti (1947) je bilo kazenskopravno varstvo takratne državne ureditve in ljudske oblasti v celoti urejeno v Zakonu o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (Ur. list FLRJ, št. 59/46), ki pa ni inkriminiral žalitve ljudske oblasti. Zato obsojenčeve izjave, ki se nanašajo na ravnanje takratne oblasti, ni moglo biti kaznivo dejanje "žalitve ljudske oblasti".
Glede inkriminacije širjenja lažne sovražne propagande je bila določba 15.čl. UVS v nasprotju z ZKND in ZKLD, ki sta kot kaznivo dejanje predpisala le takšno propagando, ki je "vsebovala poziv na nasilno rušenje obstoječe državne ureditve". Kaznivost propagande je bila torej v primerjavi s 15.čl. UVS zožena, saj ni bila več kazniva vsaka lažna in sovražna propaganda, ZKND pa je z določbo 20.čl.
razveljavil vse zakonske predpise, ki so bili v nasprotju z njim. Obsojenčeve izjave zato niso mogle biti kaznivo dejanje po 15.čl. UVS.
SZ člen 117, 117/1, 128, 128/2, 159, 159/1, 159/2.
privatizacija stanovanj - odklonitev sklenitve prodajne pogodbe - upoštevanje okoliščin glede pravice do odkupa v času uveljavitve SZ
Za presojo utemeljenosti zahteve za odkup stanovanja po predpisih o privatizaciji so odločilne okoliščine, kakršne so bile v času, ko je SZ začel veljati.
Tožniki ne morejo verjetno izkazati obnovitvenega razloga, ki so ga uveljavljali (položaj stranke v postopku), s sklicevanjem na stanje v naravi, ki naj bi bilo drugačno, kot izhaja iz podatkov zemljiške knjige (režim dobrine v splošni rabi - javne poti), in naj bi izhajalo iz zaslišanj predlaganih prič.
zahteva za varstvo zakonitosti - davčni postopek - izvršba - rubež premičnih stvari - izločitvena tožba - pasivna legitimacija
V postopku prisilne izterjave toženčevih neplačanih zapadlih davčnih obveznosti je davčni organ zarubil tudi stvari, ki jih tožeča stranka izločuje iz izvršbe. V (zatrjevano) lastninsko pravico tožeče stranke na zarubljenih stvareh je torej posegel z dejanjem rubeža davčni organ in ne toženec. Zato toženec v sporu ni pasivno legitimiran.
Res je sicer, da s kaznivim dejanjem, katerega je obtoženec dokončal, niso nastale škodljive posledice, vendar pa tega ni mogoče pripisati ravnanju obtoženca, saj škodljive posledice niso nastopile le zato, ker je bil obtoženec pri kaznivem dejanju zasačen.
Okoliščine, da je obtoženčeva mati umrla 7 mesecev pred izvršenim kaznivim dejanjem, da je njegova stara mati umrla oktobra 1994, da je obtoženca zapustilo dekle ter operacija obtoženca zaradi meniskusa, ne morejo predstavljati opravičila za storjeno kaznivo dejanje.
URS člen 22, 25. ZPP (1977) člen 117, 117/1, 118, 118/2, 400, 400/1.
revizija - dovoljenost revizije - sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje - opravičen vzrok za zamudo roka za pravdno dejanje - ustavna pravica do pravnega sredstva - načelo enakega varstva pravic
Sodna praksa je enotna v tem, da napake, ki nastanejo v sferi odvetniške pisarne ali med več odvetniki, ki zastopajo eno stranko in ki so posledica njihovega poslovanja, niso opravičen vzrok za vrnitev v prejšnje stanje.
Uveljavljanje nove okoliščine za vrnitev v prejšnje stanje šele v pritožbi ni upoštevno, če je predlagatelj za vzrok zamude vedel že ob vložitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje in tako zamudil 15 dnevni rok.
Valorizacija zavarovalne vsote in delnih plačil na dan izdaje sodbe sodišča prve stopnje omogoča primerljivost in pomeni uporabo enakih kriterijev za obe pravdni stranki.
zahteva za varstvo zakonitosti - umik tožbe - stroški pravdnega postopka - zahteva za povrnitev stroškov - delna izpolnitev tožbenega zahtevka - obseg povrnitve stroškov
Določbi člena 154/2 ZPP in 158/1 ZPP se ne izključujeta, ampak dopolnjujeta. Tožnik se namreč lahko zadovolji s tem, da toženec samo delno izpolni tožbeni zahtevek. Če tožbo takoj po delni izpolnitvi tožbenega zahtevka umakne, lahko zahteva od toženca (ob izpolnitvi predpostavke potrebnosti tožbe) povrnitev pravdnih stroškov. Ne more pa dobiti povrnjenih vseh svojih pravdnih stroškov (razen v situaciji iz 3. odstavka 154. člena ZPP), ampak samo toliko, kolikor jih je upravičen dobiti po 2. odstavku 154. člena ZPP. Povrnitev stroškov mora zahtevati najpozneje do konca obravnave, ki je bila pred odločitvijo o stroških.
Sedmi odstavek 164. člena ZPP velja samo za toženca, takrat, kadar tožnik ne umakne tožbe na obravnavi.
Umik tožbe ne zahteva tudi umika zahtevka na povrnitev pravdnih stroškov.
Do (delne) povrnitve pravdnih stroškov pri umiku tožbe zaradi (delne) izpolnitve lahko pride tožeča stranka samo, če istočasno z umikom tožbe zahteva povrnitev pravdnih stroškov. Do drugačne razlage, kaj je umik tožbe, tudi pravila o litispendenci ne privedejo. Ta se nanašajo na zahtevke, glavne in akcesorne, katerih podlaga je pravno razmerje, obstoječe pred pravdo. To pa ne velja za zahtevek na povrnitev pravdnih stroškov. Ta začne nastajati šele z začetim pravdnim postopkom in nastaja zaradi njega.
ZOR člen 174, 177, 177/2, 177/3, 200. ZSOSI (1985) člen 53, 53/1, 56, 156, 161.
denarna odškodnina - ravnanje oškodovanca - služenje vojaškega roka - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - objektivna odgovornost države - oprostitev odgovornosti - povrnitev negmotne škode - kdo odgovarja za škodo - škoda nastala v JLA - individualizacija škode - izvršitev ukaza nadrejenega starešine
Tožnik ni soprispeval k nastanku škode, čeprav ni odklonil izvršitve ukaza za izvedbo vaje na takoimenovani tarzanki. Da bi to lahko storil, bi moral najprej sam zaznati nevarnost, vendar je ni, čeprav je bil pri tem dovolj skrben. Eventuelna odklonitev izvršitve ukaza bi predstavljala kršitev vojaške discipline.
ZPP (1977) člen 40, 40/3, 186, 186/2, 382, 382/2, 392. ZTLR člen 54, 54/1.
revizija - dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta v točkah - služnostna pravica - stvarna služnost - priposestvovanje
V točkah označena vrednost spornega predmeta pa - ne glede na to, da je do nje prišlo izven okoliščin, ki jih predvideva določba tretjega odstavka 40. člena ZPP - ne pomeni opredelitve vrednosti spora v skladu z določbo drugega odstavka 186. člena ZPP. Točkovna označba vrednosti spora se namreč lahko nanaša na uporabo določb odvetniške in taksne tarife.
povzročitev škode - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - solidarna odgovornost imetnikov motornih vozil - negmotna škoda - denarna odškodnina - tek zamudnih obresti pri solidarni odgovornosti
Zamudne obresti od dosojenega zneska nepremoženjske škode tečejo tudi za drugega solidarnega zavezanca od istega dne dalje kot za prvega, čeprav je zaradi procesne situacije o obveznosti drugega solidarnega dolžnika določeno kasneje.
ZOR člen 170.UZITUL člen 13.ZSSuk člen 15. ZSSuk-B člen 15č, 15d.
služenje vojaškega roka - povzročitev škode - škoda nastala v JLA - prekinitev postopka v reviziji - sukcesija - objektivna odgovornost države RS - vojak ni državljan RS
Po uveljavljeni sodni praksi Republika Slovenija odgovarja le za tisto škodo, ki je nastala njenim državljanom (vojakom ali civilistom) zaradi škodnega ravnanja JLA kot organa bivše federacije ne glede na kraj škodnega dogodka. Odškodninsko terjatev proti Republiki Sloveniji je lahko po tej sodni praksi uveljavljal oškodovanec, ki je bil državljan Republike Slovenije, ki je imel na njenem območju tudi stalno prebivališče in če je škoda izvirala iz sfere tistih dejavnosti bivše SFRJ, katerih del ali celoto je svojčas Republika Slovenija prenesla na bivšo federacijo oziroma njene organe.
Izenačenje obravnavanih pravic in dolžnosti z državljani Republike Slovenije je država Republika Slovenija zagotovila tudi tistim državljanom drugih republik, ki so imeli na dan plebiscita (23.12.1990) prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in ki so tu tudi dejansko živeli (13. člen spredaj citiranega ustavnega zakona).
sklenitev pogodbe - kdaj je pogodba sklenjena - pogodba poslovno nesposobne osebe - nagibi za sklenitev pogodbe - odplačna pogodba
Poslovna sposobnost, ki jo fizična oseba praviloma pridobi s polnoletnostjo (18 let - prvi odstavek 117. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih) in traja do njegove smrti, se pri polnoletni fizični osebi predpostavlja. To pomeni, da je treba nasprotno to je delno ali popolno poslovno nesposobnost osebe -
dokazati (razen kolikor o tem že ni pravnomočno odločeno v nepravdnem postopku). V času sklenitve sporne pogodbe tožniku še ni bila odvzeta poslovna sposobnost. Glede na vse ugotovljene okolnosti v zvezi s tožnikovo osebnostjo sta sodišči nižjih stopenj tudi po presoji revizijskega sodišča pravilno zaključili, da je bil tožnik psihično sposoben doumeti dogajanja v zvezi s pogodbo in širše, da se je prosto odločil in pravno veljavno izrazil svojo voljo. Tožnik je tako sporno pogodbo sklenil kot poslovno sposobna oseba.
Nagib za sklenitev pogodbe, ki predstavlja subjektivno podlago za odločitev pogodbenika, da sklene določen pravni posel (Strohsack, Obligacijska razmerja I. stran 105), praviloma navzven ni razviden in tudi ne vpliva na veljavnost odplačnih pogodb (prvi odstavek 53.
člena v zvezi z 62. členom ZOR), če niso podane predpostavke iz drugega odstavka 53. člena ZOR, ki pa se v tem primeru ne zatrjujejo in ne uveljavljajo. V zvezi z nagibi je ugotoviti, da so ti lahko razumsko, čustveno ali sicer motivno različno pogojeni, torej so lahko posledica tudi zmotnih predstav (kar pa je pravno upoštevno le pri neodplačnih pogodbah - 62. člen ZOR). Pravna varnost vsaj v pogodbenem pravu pa na splošno terja, da se tistih določb, ki zadevajo subjektivne okolnosti prizadetega pogodbenika a niso sestavina pogodbe, ne razlaga ekstenzivno v škodo drugega to je njegovega sopogodbenika.