EZ-1 člen 347, 347/3, 374, 374/1. Uredba o podporah električni energiji proizvedeni iz obnovljivih virov energije člen 2, 9, 9/1, 9/3, 16, 16/2, 16/3.
sofinanciranje iz javnih sredstev - dodelitev podpore električni energiji - prenosljivost pravice do podpore - singularni pravni naslednik - sprememba lastništva - pretežno nova proizvodna naprava
S pridobitvijo lastninske pravice na proizvodni napravi je novi lastnik legitimiran za vložitev zahteve za dodelitev podpore. Odločanje o utemeljenosti zahteve pa je predmet novega upravnega postopka, v katerem se ugotavlja izpolnjevanje vseh predpisanih pogojev iz tretjega odstavka 16. člena Uredbe o podporah električni energiji proizvedeni iz obnovljivih virov energije. Materialni predpis, prenosljivosti pravice do podpore ne dopušča. Gre za pravico na področju javnega prava, s katero ni mogoče prosto razpolagati, zato pogodbeni prenos pravice do podpore, kot bi ga želela tožeča stranka ni mogoč. V novem postopku začetem na podlagi vloge novega upravičenca se zato ugotavlja, ali gre za napravo, ki je nova ali pretežno nova ter starost proizvodne naprave, od katere je odvisen čas prejemanja podpore. Gre torej za novo odločitev o dodelitvi podpore na podlagi dejstev, ki se ugotavljajo po stanju v času odločanja o dodelitvi podpore, v novem postopku.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - izpolnjevanje razpisnih pogojev - zaprta finančna konstrukcija - lastna udeležba - sofinanciranje iz drugih virov
Iz javnega razpisa izhaja, da mora imeti prijavljeni projekt zaprto finančno konstrukcijo, oziroma ob upoštevanju virov po tem javnem razpisu zagotovljene vse ostale vire za izvedbo celotnega projekta po tekočih cenah. Če kateri od ostalih virov še ni zagotovljen, mora prijavitelj podati izjavo, da bo sredstva zagotovil iz lastnih virov, če ti viri dejansko ne bodo pridobljeni. Tožeča stranka je v investicijskem programu predvidela da bo lastni delež zagotovila iz proračuna. Iz finančne konstrukcije projekta po virih na str. št. 4 pa je razvidno da je vir za navedeni znesek občinski proračun Občine Brda, postavka OB 00712-0018. Iz podatkov, pridobljenih v obnovljenem postopku, pa izhaja, da zahtevana sredstva na navedeni proračunski postavki niso bila zagotovljena, tožeča stranka pa jih tudi ni niti zagotovila niti predvidela v rebalansu proračuna, tako kot izhaja iz zaveze prijavitelja z dne 24. 9. 2013, iz katere izhaja, da bo z naslednjim rebalansom proračuna uskladil ime in vire financiranja projekta v načrtu razvojnih programov z nazivom in viri investicij v investicijski dokumentaciji in obrazcih prijave.
Iz upravnih spisov izhaja, da je tožeča stranka odstopila od javnega naročila, skladno z določilom petega odstavka 80. člena ZJN, ker za izvedbo naročila ni imela zagotovljenih sredstev.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - procesni akt - sklep o prekinitvi postopka - ista upravna zadeva
Zavrženje zahtevka stranke na podlagi formalno pravnomočne odločbe je dopustno le v primeru, kadar tožbeni zahtevek temelji na identičnem dejanskem stanju ali identični pravni podlagi kot pravnomočna odločba. V obravnavanem primeru take identičnosti ni. Tožena stranka je odločila o odobritvi pravnega posla, sklenjenega med A.A. in B.B. na podlagi ponudbe za prodajo kmetijskega zemljišča, medtem ko tožnik predlaga odobritev pravnega posla na podlagi javne dražbe. Četudi se oba pravna posla nanašata na isti nepremičnini, to ne pomeni niti identičnega dejanskega stanja in niti ne identične pravne podlage. Za identično dejansko stanje bi namreč šlo, če bi v obeh primerih, torej v primeru sklenitve pogodbe in v primeru javne dražbe, govorili o identičnem historičnem dogodku, ne pa zgolj o identični nepremičnini, medtem ko bi identična pravna podlaga obstajala, če bi oba pravna posla izhajala iz iste zakonske podlage.
Sklep o prekinitvi postopka, ki ga je izdala Upravna enota Nova Gorica v postopku odločanja o odobritvi pravnega posla tožnika, je procesni akt v upravnem postopku.
V izreku izpodbijanega sklepa so navedeni izvršilni naslovi, datumi izvršljivosti ter neporavnani zneski davka in zamudne obresti od teh zneskov. Stroški izvršbe so bili tožnici obračunani le enkrat, podlaga za njihov obračun pa je 152. člen ZDavP-2 v zvezi s 66. členom Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku, kar je pravilno pojasnil upravni organ druge stopnje.
ZDavP-2 ne predvideva izdaje opomina pred izvedbo davčne izvršbe, pač pa je podlaga zanjo le izvršilni naslov.
ZUS-1 člen 4, 4/1, 22, 22/1, 66. ZPP člen 1, 19, 23, 23/1, 46, 46/1. OZ člen 134. URS člen 157, 157/2.
poročilo o opravljenem nadzoru poslovanja družbe - upravni spor - tožba zaradi kršitve ustavnih pravic - subsidiarni upravni spor - drugo sodno varstvo - kršitev osebnostnih pravic - stvarno pristojno sodišče
V konkretnem primeru gre po vsebini za spor med tožečo stranko kot fizično osebo in pravno osebo (Občino Postojna), ker je le ta v medijih objavila poročilo, s katero objavo v javnosti, naj bi po zatrjevanju tožeče stranke kršila njene ustavne pravice. Tožeča stranka se zaradi objave počuti oškodovano, to oškodovanje pa je označila kot kršitev njenih ustavnih pravic. Upoštevaje navedeno, gre po mnenju sodišča, glede na vsebino očitanih kršitev za očitek kršitev osebnostnih pravic po 134. členu Obligacijskega zakonika.
Sodno varstvo zaradi kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin, je upoštevaje določbe drugega odstavka 157. člena Ustave RS in prvega odstavka 4. člena ZUS-1 v upravnem sporu subsidiarno. Niti Ustava RS niti ZUS-1 ne pogojujeta subsidiarnega sodnega varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin v upravnem sporu s tem, da se prizadeti stranki pred drugimi pristojnimi sodišči zagotovijo enake pravice in enaki zahtevki, kot jih sicer lahko uveljavi v upravnem sporu po 66. členu ZUS-1, saj zadošča to, da je drugo sodno varstvo zagotovljeno (tako tudi sklep tega sodišča I U 1588/2011).
premestitev obsojenca - namestitev v poseben prostor - razlog za namestitev v poseben prostor
Pravosodni policist je v izpodbijani odločbi pojasnil, da je nastal razlog iz 236. člena ZIKS-1 za namestitev obsojenca v poseben prostor, saj je bil podan sum, da tožnik kakorkoli ogroža sebe ali druge, ter da huje ovira druge pri delu, počitku ali razvedrilu.
ZSZ člen 59, 59/2, 59/3. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča Mesta Ljubljana člen 14. ZDavP-2 člen 404.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - oprostitev plačila nadomestila - novo stanovanje - predhodno vprašanje
Po določbi 14. člena občinskega Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča odloča o oprostitvi plačila nadomestila Mestna uprava Mestne občine Ljubljana oziroma po pooblastilu pristojni organ in ne davčni organ, ki je izdal izpodbijano odločbo.
Vprašanje, ali je zavezanec oproščen nadomestila, ni predhodno vprašanje, saj gre v postopku oprostitve plačila nadomestila za postopek, ki se začne na zahtevo stranke in ne za postopek po uradni dolžnosti. Če bi bilo to vprašanje res predhodno vprašanje, potem bi moral davčni organ vse postopke odmere nadomestila pri vseh zavezancih prekiniti in po uradni dolžnosti poizvedovati pri občinah, ali so bili zavezanci oproščeni plačila nadomestila.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive člen 11, 11/1, 20, 20/1, 20/1-c. ZUP člen 9, 9/1, 9/3, 139, 139/2.
šolstvo - napredovanje v naziv - napredovanje zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v naziv svetnik - dodatna strokovna dela - načelo zaslišanja stranke - izvedba dokaza po uradni dolžnosti
Tožena stranka s tem, da ji sklep o imenovanju tožnice kot članice E-razvojne skupine ne zadostuje kot zadosten dokaz za vrednotenje dela v razvojno raziskovalnem projektu ni seznanila tožnice in predlagateljice napredovanja in jima v zvezi s tem ni dala možnosti, da se izjasnita o tej okoliščini. S tem pa je bilo kršeno načelo zaslišanja stranke.
Iz določbe drugega odstavka 139. člena ZUP izhaja, da mora uradna oseba tudi sama izvesti dokaze, če spozna, da je to potrebno, torej jih mora izvesti po uradni dolžnosti, tudi če jih stranke ne morejo pridobiti.
Iz besedila točke c) prvega odstavka 20. člena Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive ne izhaja, da bi moralo biti delo v razvojno raziskovalnem projektu tudi končano. V navedenem določilu je določeno, da se s tremi točkami vrednoti delo v razvojno raziskovalnem projektu, ki traja najmanj eno leto, in je povezano z ministrstvom, pristojnim za šolstvo, univerzitetnim ali drugim visokošolskim zavodom, ki izobražuje kadre za področje šolstva, Pedagoškim inštitutom, Zavodom Republike Slovenije za šolstvo, Centrom Republike Slovenije za poklicno izobraževanje, Andragoškim centrom Republike Slovenije, Državnim izpitnim centrom, Šolo za ravnatelje in Centrom šolskih in obšolskih dejavnosti. Po mnenju sodišča zato zadostuje že zgolj sodelovanje v takem projektu.
premestitev obsojenca - premestitev obsojenca v prostore s strožjim režimom - razlog za podaljšanje premestitve - prosti preudarek
Ocena, da so pri tožniku podani razlogi za podaljšanje njegove namestitve pod strožjim režimom, temelji na prostem preudarku. Pri uporabi prostega preudarka je upravni organ vezan na obseg in namen pooblastila, določenega v zakonu. V obravnavani zadevi je bilo pravilno uporabljeno zakonsko pooblastilo za odločanje po prostem preudarku. Iz izpodbijane odločitve izhajajo razlogi, na katerih temelji ocena, da pri tožniku obstajajo razlogi za podaljšanje namestitve v bivalni prostor s strožjim režimom.
upravni spor - rok za vložitev tožbe v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Tožbo v upravnem sporu je treba vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil končan postopek. Navedeni rok je prekluziven in ga ni mogoče podaljšati. To pomeni, da vložitve tožbe po poteku roka ni več mogoče opraviti in da zamuda roka narekuje zavrženje tožbe.
premestitev obsojenca - premestitev v prostore s strožjim režimom - razlogi za premestitev - prosti preudarek
V obravnavani zadevi je bilo ugotovljeno, da za tožnika obstojajo razlogi za bivanje v bivalnem prostoru s strožjim režimom prestajanja kazni zapora. Ocena, da so pri tožniku podani razlogi za namestitev pod strožjim režimom, temelji na prostem preudarku. Pri uporabi prostega preudarka je upravni organ vezan na obseg in namen pooblastila, določenega v zakonu. V obravnavani zadevi je bilo pravilno uporabljeno zakonsko pooblastilo za odločanje po prostem preudarku, pravilno je bilo tudi takojšnje ukrepanje zaradi nujnosti ukrepa. Iz izpodbijane odločitve izhajajo razlogi, na katerih temelji ocena, da pri tožniku obstajajo razlogi za namestitev v bivalni prostor s strožjim režimom.
Neposredni uporabnik je tisti, ki je upravičen določiti zahtevane pogoje, za katere oceni, da so za izvedbo Javnega razpisa za sofinanciranje projektov Programa Norveškega finančnega mehanizma 2009-2014 in Progama Finančnega mehanizma EGP 2009-2014 smotrni, nujno pa je pri tem le to, da so pogoji del razpisne dokumentacije ter da so določene vnaprej sankcije za primer, če ti pogoji ne bodo spoštovani. Določitev sankcije, da bodo vloge, oddane v ovojnicah, ki ne bodo vsebovale vseh v razpisu zahtevanih podatkov, zavržene, je skladna s četrtim odstavkom 222. člena Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije. Iz navedenega je moč zaključiti, da je v postopku dodelitve sredstev, ki so predmet javnega razpisa, poleg vsebinskih zahtev treba upoštevati tudi formalne zahteve iz razpisne dokumentacije in se zato ocenjevanje vnaprej postavljenih pogojev za nesmotrne in nesorazmerne kaže kot brezpredmetno.
Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije ne predvideva dopolnitve formalno nepopolnih vlog, pač pa njihovo zavrženje ob smiselni uporabi drugega odstavka 67. člena ZUP.
nadomestilo zaradi omejene rabe prostora - upravičenec do nadomestila - pravno priznana škoda
Kot izhaja iz besedila občinskega odloka, se je občina Krško odločila, da del sredstev, ki jih pridobi na podlagi določb ZVISJV, porabi za izplačilo individualnih nadomestil upravičencem, ki imajo na območju omejene rabe prostora stalno prebivališče. S takšno odločitvijo občine, ki jo je sprejela v skladu s svojimi pristojnostmi iz 140. člena Ustave in 29. člena ZLS, in s katerimi razpolaga s svojimi sredstvi, ni poseženo v tožnikovo pravico do uveljavljanja odškodnine na podlagi pravil o splošni odškodninski odgovornosti.
ZZRZI člen 62. Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov člen 3.
zaposlovanje invalidov - prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - višina prispevka - dejavnost delodajalca - turistična agencija
Skladnost tretjega odstavka 62. člena ZZRZI z Ustavo je presojalo že Ustavno sodišče, ki je odločilo, da navedena zakonska določba ni v neskladju z Ustavo in ker je bila Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov sprejeta na podlagi tega zakona, je Ustavno sodišče zavrnilo tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 3. in 4. člena navedene Uredbe.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina - višina odškodnine - obdobje izbrisa
Za tožnika pravne posledice izbrisa iz registra stalnega prebivalstva na dan 26. 2. 1992 niso nastale. Te posledice so nastale 2 meseca po vročitvi odločbe Ministrstva za notranje zadeve, s katero je bila tožnikova prošnja za sprejem v državljanstvo zavrnjena, in so trajale vse do 20. 11. 1997, torej do odločitve Ustavnega sodišča, ko je bil tožnikov pravni položaj na podlagi in v smislu določbe 13. člena UZITUL ponovno pravno varovan.
Iz izpodbijane odločbe in priloženih upravnih spisov izhaja, da je v obravnavanem primeru organ z odločbo z dne 28. 1. 1998 dovolil obnovo postopka in sicer v obsegu, da se v njem zaslišita predlagatelja obnove. Navedeno po presoji sodišča pomeni, da je dovoljena obnova postopka zaradi varovanja njunih pravic in pravnih koristi.
dovoljenje za začasno prebivanje - prvo dovoljenje za začasno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - domneva nepodrejanja pravnemu redu RS
Glede na v postopku ugotovljena dejstva obstaja utemeljen dvom, da bo tožnik resnično opravljal dela, ki so navedena v delovnem dovoljenju oziroma sklenjeni pogodbi o zaposlitvi, saj družba ne deluje, vse okoliščine, ugotovljene na podlagi preverjanj Policijske postaje Č., pa kažejo na ustanovitev družbe kot fiktivne.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - interes pravičnosti
Zakonitost kazenskega postopka določa sam ZKP, pa tudi sicer v zadevi ne gre za zapleteno dejansko in pravno stanje, da tožnik sam, glede že na dane izjave v predkazenskem postopku, ne bi razumel česa je obdolžen, pa tudi ne bi mogel podati svojega zagovora in odgovarjati (če ne bo izkoristil pravne možnosti, da se ne bo zagovarjal) na posamezna vprašanja. Takšno obravnavanje terja tudi načelo pravičnosti, ki je obseženo v določbi 24. člena ZBPP.
tožba v upravnem sporu - stranka v tujini - pooblaščenec za sprejemanje pisanj - nepopolna tožba - zavrženje tožbe
Ker predmetna tožba ni popolna ter razumljiva in ni sestavljena v skladu z določili 30. člena ZUS-1 in ker ni bila niti po dodatnem pozivu sodišča ustrezno popravljena oziroma dopolnjena, prav tako tudi ni bil niti po dodatnem pozivu sodišča s strani tožnika imenovan njegov pooblaščenec za vročitve v Republiki Sloveniji, je sodišče tožbo zavrglo.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - poslovna skrivnost - specialni zakon - zdravilo
Tožena stranka ni imela zadostne podlage za ugotovitev, da prvi pogoj iz 11. točke 2. odstavka 6. člena ZDIJZ ni izpolnjen, in sicer da ne gre za dokument, sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem. Vendar pa ta pomanjkljivost nima vpliva v upravnem sporu, za obstoj izjeme iz tega določila je namreč potrebno, da sta oba pogoja izpolnjena kumulativno. Drugi pogoj - to je, da je razkritje podatka povzročalo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa - pa je tožena stranka pravilno obravnavala. Tožena stranka ima namreč prav, da tožnik ni izpolnil svojega dokaznega bremena. Tožnik ni izkazal motenj, ki bi nastale z razkritjem konkretno zahtevanih dokumentov, saj je zgolj pavšalno navedel, da bi razkritje ogrozilo učinkovito delo organa.
Tožena stranka je zmotno razlagala in uporabila določilo 51. člena ZZdr-1, ko je štela, da ker je prizadeta stranka v upravnem postopku dovolila dostop do določenih dokumentov, se tožena stranka ne more sklicevati na poslovno skrivnost v zvezi s temi dokumenti. Na tej točki se je namreč argumentacija tožene stranke končala, saj tožena stranka ni nadaljevala s presojo z vidika tehtanja javnega interesa za razkritje dokumentov in varovanjem tistega vidika poslovne skrivnosti, ki je v konkretnem primeru v funkciji omenjenega javnega interesa. Izpodbijani akt zato nima potrebne obrazložitve z vidika 2. točke 1. odstavka, 2. odstavka in prve alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ in je to razlog, da je sodišče moralo tožbi ugoditi in izpodbijano točko izreka odpraviti.