dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - poslovna skrivnost - specialni zakon - zdravilo
Tožena stranka ni imela zadostne podlage za ugotovitev, da prvi pogoj iz 11. točke 2. odstavka 6. člena ZDIJZ ni izpolnjen, in sicer da ne gre za dokument, sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem. Vendar pa ta pomanjkljivost nima vpliva v upravnem sporu, za obstoj izjeme iz tega določila je namreč potrebno, da sta oba pogoja izpolnjena kumulativno. Drugi pogoj - to je, da je razkritje podatka povzročalo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa - pa je tožena stranka pravilno obravnavala. Tožena stranka ima namreč prav, da tožnik ni izpolnil svojega dokaznega bremena. Tožnik ni izkazal motenj, ki bi nastale z razkritjem konkretno zahtevanih dokumentov, saj je zgolj pavšalno navedel, da bi razkritje ogrozilo učinkovito delo organa.
Tožena stranka je zmotno razlagala in uporabila določilo 51. člena ZZdr-1, ko je štela, da ker je prizadeta stranka v upravnem postopku dovolila dostop do določenih dokumentov, se tožena stranka ne more sklicevati na poslovno skrivnost v zvezi s temi dokumenti. Na tej točki se je namreč argumentacija tožene stranke končala, saj tožena stranka ni nadaljevala s presojo z vidika tehtanja javnega interesa za razkritje dokumentov in varovanjem tistega vidika poslovne skrivnosti, ki je v konkretnem primeru v funkciji omenjenega javnega interesa. Izpodbijani akt zato nima potrebne obrazložitve z vidika 2. točke 1. odstavka, 2. odstavka in prve alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ in je to razlog, da je sodišče moralo tožbi ugoditi in izpodbijano točko izreka odpraviti.
ZUJIK člen 4, 80, 80/2, 80/3. ZDru-1 člen 30, 30/2, 30/2-2, 30/2-6. ZUP člen 8, 8/1, 164, 164/2.
pridobitev statusa delovanja v javnem interesu - kulturno društvo - pomembnejši dosežki - obrazložitev odločbe
Toženka je bila dolžna tožnikove vsebinske navedbe o izpolnjevanju pogoja pomembnejših dosežkov oceniti po vsebini. Ker tega ni storila oz. je to storila pomanjkljivo, je njena odločba tudi v tem pogledu ostala neobrazložena.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina - višina odškodnine - obdobje izbrisa
Za tožnika pravne posledice izbrisa iz registra stalnega prebivalstva na dan 26. 2. 1992 niso nastale. Te posledice so nastale 2 meseca po vročitvi odločbe Ministrstva za notranje zadeve, s katero je bila tožnikova prošnja za sprejem v državljanstvo zavrnjena, in so trajale vse do 20. 11. 1997, torej do odločitve Ustavnega sodišča, ko je bil tožnikov pravni položaj na podlagi in v smislu določbe 13. člena UZITUL ponovno pravno varovan.
ZZRZI člen 62. Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov člen 3.
zaposlovanje invalidov - prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - višina prispevka - dejavnost delodajalca - turistična agencija
Skladnost tretjega odstavka 62. člena ZZRZI z Ustavo je presojalo že Ustavno sodišče, ki je odločilo, da navedena zakonska določba ni v neskladju z Ustavo in ker je bila Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov sprejeta na podlagi tega zakona, je Ustavno sodišče zavrnilo tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 3. in 4. člena navedene Uredbe.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - sodna poravnava
Zaradi sklenjene sodne poravnave med tožnikom in njegovim bivšim delodajalcem, s katero je tožnik pristal, da nosi svoje stroške postopka, terjatev do nasprotne stranke niti ni nastala in zato tudi ni mogla preiti na Republiko Slovenijo v skladu s 46. členom ZBPP. S tem pa je tožnik postal glavni zavezanec za izpolnitev obveznosti za vračilo stroškov, izplačanih za BPP.
Iz izpodbijane odločbe in priloženih upravnih spisov izhaja, da je v obravnavanem primeru organ z odločbo z dne 28. 1. 1998 dovolil obnovo postopka in sicer v obsegu, da se v njem zaslišita predlagatelja obnove. Navedeno po presoji sodišča pomeni, da je dovoljena obnova postopka zaradi varovanja njunih pravic in pravnih koristi.
nadomestilo zaradi omejene rabe prostora - upravičenec do nadomestila - pravno priznana škoda
Kot izhaja iz besedila občinskega odloka, se je občina Krško odločila, da del sredstev, ki jih pridobi na podlagi določb ZVISJV, porabi za izplačilo individualnih nadomestil upravičencem, ki imajo na območju omejene rabe prostora stalno prebivališče. S takšno odločitvijo občine, ki jo je sprejela v skladu s svojimi pristojnostmi iz 140. člena Ustave in 29. člena ZLS, in s katerimi razpolaga s svojimi sredstvi, ni poseženo v tožnikovo pravico do uveljavljanja odškodnine na podlagi pravil o splošni odškodninski odgovornosti.
davčna izvršba - izvršilni naslov - naknadna odprava izvršilnega naslova
Med strankama je sporno, ali na zakonitost izpodbijanega sklepa o izvršbi vpliva po izdaji sklepa sprejeta odločitev Upravnega sodišča RS IV U 138/2013-10 z dne 23. 1. 2014. V navedeni sodbi je sodišče odločilo, da se odločba z dne 9. 7. 2012, izvršilni naslov v sporni zadevi, odpravi in zadeva vrne v ponovni postopek. Gre za odločitev, ki je bila sprejeta po izdaji izpodbijanega sklepa, zato na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa ne more vplivati. Takšna sprememba okoliščin, torej odprava izvršilnega naslova, na podlagi določbe 155. člena ZDavP-2 pa lahko povzroči ustavitev davčne izvršbe.
vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - zapuščinski postopek - pridobitev denarnih sredstev - pridobitev premoženja
Upravičenec, ki je v postopku, v zvezi s katerim mu je bila dodeljena BPP, uspel in pridobil premoženje, mora vrniti prejeti znesek BPP, vse do zneska, ki ga je v uspešnem postopku dejansko dobil.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - nepopolna tožba - poziv k dopolnitvi tožbe - zavrženje tožbe
Tožba je tudi po pozivu za odpravo pomanjkljivosti, kljub odgovoru tožnika, ostala nepopolna in nerazumljiva do take mere, da zaradi tega sodišče zadeve ne more obravnavati. Tožnik namreč ni opredelil niti tožene stranke, zoper katero je uperjena tožba v upravnem sporu zaradi zavrnitve brezplačne pravne pomoči, niti ni predložil izpodbijanega upravnega akta in tudi ni navedel številke in datuma izpodbijanega akta niti organa, ki je izdal izpodbijani akt.
Tožnici je bila v pravdnem postopku Okrožnega sodišča v Celju odobrena BPP, ta postopek pa se je 3. 2. 2013 končal s sklenitvijo sodne poravnave, s katero je tožnica delno uspela in pridobila terjatev do nasprotne stranke v višini 6.000,00 EUR, ki ji je bila izplačana. Zato so bili izpolnjeni pogoji za uporabo določbe 48. člena ZBPP, veljavnega pred spremembo ZBPP, ki je začela veljati 4. 4. 2105. Slabo premoženjsko stanje pa je lahko podlaga za dogovor o načinu vračila sredstev, kot to določa določba četrtega odstavka 43. člena ZBPP.
uporabno dovoljenje - stranka v postopku - etažni lastnik
Postopek izdaje uporabnega dovoljenja predstavlja posebno vrsto postopka upravnega nadzora. V njem se v javnem interesu preverjajo skladnost izvedene gradnje z izdanim gradbenim dovoljenjem in tehnična vprašanja glede gradnje objekta. V tem postopku dana pooblastila organu so torej namenjena zagotovitvi oziroma ugotovitvi stanja, na podlagi katerega je mogoče uporabno dovoljenje izdati. Zato ZGO-1 v tem postopku priznava status stranke samo investitorju, ostale osebe pa imajo možnost varovanja svojih pravic in pravnih koristi v zvezi z objektom v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - interes pravičnosti
ZBPP v okviru 24. člena, ki se nanaša na dejstva in okoliščine zadeve, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za brezplačno pravno pomoč, govori tudi o interesu pravičnosti, na kar napotuje tudi Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Pri tem gre za to, da se obdolžencu zagotovi pravica do poštenega sojenja. Ali je ta zagotovljena z dodelitvijo zagovornika ali ne, pa je odvisno od vsakega posameznega primera. V upravnosodni praksi se je glede navedenega vprašanja izoblikovalo stališče, da je pri tem treba upoštevati osebnost samega obdolženca, težo kaznivega dejanja, obravnavanje pravno in dejansko zapletenih vprašanj ter druge konkretne okoliščine, ki kažejo, da bo pošten postopek zagotovljen le, če bo imel obdolženec strokovno obrambo z zagovornikom.
davčna izvršba - izvršba drugih denarnih nedavčnih obveznosti - izpodbijanje izvršilnega naslova
Tožeča stranka v tožbi ponavlja pritožbene ugovore, ki se po svoji vsebini nanašajo na izvršilni naslov. Tovrstni ugovori pa v postopku izvršbe po izrecni določbi 157. člena ZDavP-2 niso dopustni, zato jih sodišče ob obravnavanju tožbe ni upoštevalo. V postopku davčne izvršbe namreč organ le izterjuje obveznost, ki je določena v izvršilnem naslovu.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - stavbna pravica - prenehanje stavbne pravice
Glede prenehanja stavbne pravice SPZ določa, da stavbna pravica preneha z izbrisom iz zemljiške knjige. Navedena določba se v pravni teoriji razlaga tako, da je tudi za redno prenehanje stavbne pravice potreben izbris iz zemljiške knjige. Torej stavbna pravica ne preneha s samim potekom dobe, za katero je bila dogovorjena. Izbris stavbne pravice ima tako konstitutivni učinek. Glede na navedeno sodišče zavrača tožbeni ugovor, da je v obravnavanem primeru stavna pravica, ki je bila ustanovljena za čas pet let, pred izdajo gradbenega dovoljenja že prenehala.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca
Ker finančni pogoj za odobritev brezplačne pravne pomoči ni bil izpolnjen, je organ za brezplačno pravno pomoč tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči pravilno zavrnil, ne da bi presojal ostale za odobritev brezplačne pravne pomoči relevantne okoliščine.
Ker ni mogoče ugotoviti lastništva tožeče stranke na zemljiščih, bi morala tožeča stranka v skladu s pogoji javnega razpisa izkazati obstoj pogodbe o najemu, služnosti ali stavbni pravici za predmetno zemljišče, česar pa tudi po pozivu ni storila. Zato je njena vloga nepopolna.
Ker je bilo o tožnikovi zahtevi na isti dejanski in pravni podlagi že pravnomočno odločeno, je odločitev, da se njegova zahteva na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP zavrže, pravilna.
brezplačna pravna pomoč - pravno svetovanje - odmera nagrade in stroškov odvetniku - vračilo napotnice - rok za vračilo napotnice
Izvedba brezplačne pravne pomoči prosilki v obliki pravnega svetovanja, ki presega prvi pravni nasvet, pomeni upravičenca seznaniti z okoliščinami in možnostmi, ki so na voljo za rešitev spora oziroma spornega razmerja, zaradi katerega je zaprosil za odobritev brezplačne pravne pomoči. V tej luči je treba razumeti tudi navodilo iz odločbe o odobritvi brezplačne pravne pomoči, naj izvajalec brezplačne pravne pomoči poda poročilo o zadevi. Bistveno namreč je, da poda takšno poročilo upravičenki do brezplačne pravne pomoči, da se bo na podlagi tega lahko odločila o nadaljnjih korakih za rešitev sporne zadeve in tudi zaprosila za brezplačno pravno pomoč za zastopanje v sodnem postopku.
ZRev-2 člen 88, 93, 99, 100, 122, 138. ZFPPIPP člen 146.
ocenjevanje vrednosti podjetij - dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij - kršitev pravil ocenjevanja vrednosti podjetij - odvzem dovoljenja - uvedba postopka odvzema dovoljenja
Za nadzor pooblaščenih ocenjevalcev podjetij - tudi, ko ti pripravljajo poročila oziroma mnenja po ZFPPIPP - je pristojna Agencija za javni nadzor nad revidiranjem.
Pooblaščeni ocenjevalec je pri izdelavi poročila pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetja o načrtu finančnega prestrukturiranja po 146. členu ZFPPIPP vezan na Hierarhijo standardov ocenjevanja vrednosti, v skladu s Hierarhijo pa mora upoštevati tudi Pojasnilo 7. Ne drži torej tožbena navedba, da lahko pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij sam izbere načela, metode in standarde, po katerih bo podal svoje mnenje.