Tožena stranka je z izrekom svoje odločitve zavrgla „vlogo A.A.“, medtem ko iz obrazložitve izhaja, da je A.A. pooblaščenec tožnika. Iz tako nasprotujočih si navedb ni mogoče ugotoviti niti, ali obstaja pooblastilno razmerje med tožnikom in A.A., če obstaja, v kakšnem obsegu in na kakšni podlagi niti ali je kot prijavitelja in s tem kot stranko v postopku tožena stranka štela A.A. ali pa tožnika. Sodišče tako ugotavlja nasprotje med izrekom in obrazložitvijo, zaradi česar se izpodbijanega sklepa ne da preizkusiti, to pa predstavlja bistveno kršitev pravil upravnega postopka, kar je zadostni razlog za odpravo sklepa.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - verjetni izgled za uspeh
Pri presoji o dodelitvi BPP se upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem pa da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca in njegovo družino življenjskega pomena.
odvzem orožne listine - pogoji za odvzem - pogoj zanesljivosti
ZOro-1 kot zanesljivo osebo opisno določa osebo, za katero se na podlagi ugotovljenih dejstev lahko sklepa, da orožja ne bo zlorabljala ali ga neprevidno, nestrokovno ter malomarno uporabljala in shranjevala, ali ga prepuščala osebi, ki ni upravičena do posesti orožja, že vnaprej pa predvideva, da posameznik v nobenem primeru ni zanesljiv, če gre za enega izmed prej naštetih primerov. To torej pomeni, da v kolikor nastopi eden od teh primerov, to že samo po sebi pomeni, da je oseba nezanesljiva, medtem ko je potrebno v drugih primerih to ugotoviti na podlagi ravnanja posameznika z orožje.
V zvezi s tožbenimi navedbami, da se tožnik ne strinja z načinom, po katerem je drugostopenjski organ ugotavljal in odločil o zastaranju terjatev in da zastaranja ne more prekiniti dohodninska odločba, sodišče pojasnjuje, da skladno z drugim odstavkom 126. člena ZDavP-2 tek zastaranja pravice do izterjave davka pretrga vsako uradno dejanje davčnega organa z namenom davčne izvršbe in o katerem je bil tožnik obveščen.
Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti, oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko prebivanje v Republiki Sloveniji
Tujec mora za pridobitev dovoljenja za stalno prebivališče po določbah ZUSDDD najprej izpolnjevati pogoje, določene v 1. členu. Šele če te pogoje izpolnjuje, upravni organ preveri morebitno tujčevo predkaznovanost za kazniva dejanja, ki so v 3. členu ZUSDDD posebej našteta ter, v kolikor ugotovi, da je bil že kaznovan za kazniva dejanja, oceni posledice, ki bi jih imela zavrnitev prošnje za dovoljenje za stalno prebivanje za tujca glede na njegove osebne, družinske, gospodarske, socialne in druge vezi, ki ga vežejo na Republiko Slovenijo.
Pri pogoju dejanskega neprekinjenega življenja je potrebno šteti kot upravičeno odsotnost tisto, ki je v neprekinjenem trajala najdlje leto dni in ne le 60 dni.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - nezahtevni objekt - gradnja na kmetijskem zemljišču
Nameravana gradnja se nahaja na parceli št. 74/4, ki je uvrščena med kmetijska zemljišča. Gradnja na takšnih zemljiščih pa je dopustna le izjemoma. Izven poselitvenih območij in v conah zidanic je omogočena gradnja gospodarsko bivalnih objektov, katerih tlorisi ne smejo presegati 50 m2, ob še dodatnem pogoju, ki se nanaša na oblikovanost zemljišča. Ker je na sporni parceli že zgrajen gospodarsko bivalni objekt, to pomeni, da je dejansko to zemljišče (ob upoštevanju vseh izjem) že pozidano in posledično nameravana gradnja na njem ni dopustna.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - tožba za razveljavitev sodne poravnave - rok za vložitev tožbe
Tožnik je že ob sklenitvi sodne poravnave vedel, da je do njene sklenitve prišlo v nasprotju z njegovo voljo, zaradi vpliva tako njegovega odvetnika kot ostalih udeležencev poravnave. Navedeno pomeni, da je že takrat pričel teči 3 mesečni (prekluzivni) rok za vložitev tožbe iz 393. člena ZPP. Ker je tožnik glede na navedeno zamudil rok za vložitev tožbe, sodišče soglaša z ugotovitvijo, da dodelitev BPP v zaprošeni zadevi ne bi bila razumna in da nima verjetnega izgleda za uspeh.
odločba o izrednih ukrepih - subjekt nadzora - stranka v postopku - imetniki podrejenih obveznic - aktivna legitimacija - zavrženje tožbe
Iz določil ZBan-1 izhaja, da je stranka v postopku nadzora le banka (in člani uprave), varstvo delničarjev in upnikov v primeru odločbe o izrednih ukrepih pa je urejeno v 350.a členu ZBan-1, po katerem lahko delničarji, upniki in druge osebe, katerih pravice so prizadete zaradi učinkov odločbe Banke Slovenije o izrednem ukrepu, zahtevajo od Banke Slovenije povrnitev škode ob upoštevanju 223.a člena tega zakona, če dokažejo, da je škoda, ki je nastala zaradi učinkov izrednega ukrepa višja, kot bi bila v primeru, če izredni ukrep ne bi bil izrečen.
Niti Ustava niti ZUS-1 ne pogojujeta drugega sodnega varstva v upravnem sporu s tem, da so prizadeti osebi pred drugim pristojnim sodiščem zagotovljene enake pravice in da lahko uveljavlja enake zahtevke, kot bi jih sicer lahko uveljavljala v upravnem sporu. Bistveno je, da je sodno varstvo učinkovito, kar pomeni, da se z njim v tistem delu na učinkovit način varujejo pravice in interesi prizadetih oseb.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - emisije - dovozna pot
Tožnik v okviru upravnega postopka za izdajo gradbenega dovoljenja ne more zahtevati ureditve pravnih razmerij izven okvirov, ki jih postavljajo predpisi, ki urejajo izdajo gradbenega dovoljenja. Dovoljenost emisij, ki jih je dolžan trpeti, je zato mogoče presojati izključno s stališča teh predpisov, ne pa po splošnih načelih stvarnega prava, kar je lahko le predmet pravdnega postopka.
Tako dovozna pot, kot tudi utrjena površina dvorišča imata status samostojnih objektov, zato ju je treba kot taka obravnavati tudi s stališča skladnosti nameravane gradnje s prostorskim aktom.
tožba v upravnem sporu - stvarna pristojnost - socialni spor - štipendija
Med socialne spore sodi po izrecni določbi zakona tudi odločanje o štipendijah, pri podeljevanju katerih je odločilen premoženjski cenzus, in štipendijah za nadarjene (3.c točka prvega odstavka 7. člena ZDSS-1), kamor je potrebno glede na njeno vsebino uvrstiti tudi predmetno zadevo. Upravno sodišče Republike Slovenije zato ni stvarno pristojno za odločanje v navedeni zadevi.
ZBPP člen 24, 24/3, 34. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-3.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni zgled za uspeh - preklic pogojne obsodbe - socialno-ekonomski položaj prosilca - načelo zaslišanja stranke
Tožena stranka je nepravilno uporabila materialno pravo, in sicer določbo 24. člena ZBPP. Odločila je, da v zadevi ne gre za reševanje zapletenih pravnih vprašanj, zato prosilka ne izpolnjuje pogojev za dodelitev BPP, ki so določeni v 24. členu ZBPP. S stališčem tožene stranke se sodišče ne more strinjati, ker že iz same ureditve postopka preklica pogojne obsodbe izhaja, da ne gre za enostavno zadevo, zato je celovita presoja objektivnega pogoja zelo pomembna. Tožena stranka v zadevi ni upoštevala zahtevnosti postopka za preklic pogojne obsodbe, v povezavi s vplivom tega postopka na prosilkin osebni in socialno ekonomski položaj. Prav tako pred odločitvijo ni ravnala skladno s pravili ZUP, na katerega uporabo v zadevah BPP napotuje določba drugega odstavka 34. člena ZBPP. Odločitev je sprejela brez zaslišanja ali pisne izjave tožnice, tako da je lahko ta šele v tožbi navedla, zakaj potrebuje strokovno pomoč odvetnika na naroku za preklic pogojne obsodbe. S tem je bila tožnici odvzeta možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, kar je absolutna bistvena kršitev določb postopka.
Ni sporno, da so bile predmet odločanja spremembe, ki pomenijo spremembo lokacijskih pogojev, saj tožnica tej ugotovitvi toženke, na kateri izpodbijana odločba temelji, v tožbi ne ugovarja. V takem primeru pa ni mogoče izdati spremenjenega gradbenega dovoljenja.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - vračilo preveč plačanega nadomestila - aktivna legitimacija - stranka v postopku - občina
Občina kot javnopravni subjekt, ki je upravičen do sredstev iz naslova NUSZ, ni stranka oziroma stranska udeleženka postopka odmere nadomestila, ker ni ne zavezanec za plačilo nadomestila, ne varuje nobene svoje pravice ali pravne koristi, niti ni organ, ki to nadomestilo odmerja. Slednja pristojnost je bila namreč z zakonom prenesena v pristojnost davčnega organa.
dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - izbris iz registra stalnega prebivalstva - datum odhoda iz Slovenije - upravičena odsotnost
Ker je tožnik kot mladoletna oseba zapustil Slovenijo skupaj z družino avgusta leta 1991, zaradi izgube očetove službe in službenega stanovanja, ni podan razlog iz prve alinee tretjega odstavka 1.č člena ZUSDDD, ker njegov odhod z družino iz Republike Slovenije ni bil posledica izbrisa iz registra stalnega prebivalstva. Dejanski izbris iz registra stalnega prebivalstva v Republiki Sloveniji se je namreč zgodil 26. 2. 1992.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - kazenski postopek - interes pravičnosti - obrazložitev odločbe
Določba 24. člena ZBPP organu za brezplačno pravno pomoč nalaga, da pri presoji upravičenosti do BPP upošteva poleg okoliščin in dejstev konkretne zadeve tudi interes pravičnosti. V upravnosodni praksi se je oblikovalo stališče, da je pri tem kriteriju treba upoštevati osebnost samega obdolženca, težo kaznivega dejanja, obravnavanje pravno in dejansko zapletenih vprašanj ter druge konkretne okoliščine, ki kažejo, da bo pošten postopek zagotovljen le, če bo imel obdolženec strokovno obrambo z zagovornikom. V sporni zadevi je tožena stranka odločitev oprla na ugotovitev, da v zadevi ne gre za obravnavo obsežnejšega dejanskega stanja in tudi ne zapletenih pravnih vprašanj, kar pa za ugotovitev, ali so izpolnjeni pogoji za dodelitev BPP v sporni zadevi ne zadošča, toliko bolj ker tožnik v tožbi opozarja ravno na svojo neukost in nesposobnost učinkovite obrambe.
odstranitev tujca iz države - odločba o vrnitvi - določitev roka za prostovoljno vrnitev - podaljšanje roka - razlogi za podaljšanje roka - odvzem potne listine zaradi zavarovanja terjatve
V obravnavanem primeru je policijski organ ponovno, že tretjič obravnaval tožnikovo prošnjo za prostovoljno vrnitev. V dosedanjih postopkih, kot tudi v tem postopku, tožnik navaja, da mu je bila odvzeta potna listina z odločbo Okrajnega sodišča v Celju, kar prav tako izhaja iz spisovnih listin. Oba upravna organa sta pravilno ugotovila, da je na tožnikovi strani okoliščina, da potno listno pridobi nazaj, ker mu je bila odvzeta zaradi zavarovanja terjatve plačila izrečene globe okrajnega sodišča. Tožnik torej ima veljavno potno listino in bi jo lahko tudi pridobil nazaj s plačilom globe.
okoljsko pravo - ukrep okoljskega inšpektorja - ravnanje z odpadki - zemeljski izkop - okoljevarstveno dovoljenje
Tožnik zemeljskega izkopa ni uporabil na gradbišču, kjer je nastal, niti na drugem gradbišču, kjer je tudi sam investitor, ampak ga je vnesel na najboljše kmetijsko zemljišče.
ZUS-1 člen 6, 6/1, 36, 36/1, 36/1-7, 38, 38/3. ZDavP-2 člen 97, 97/1, 149.
upravni spor - odgovor na tožbo - zamudna sodba - procesne predpostavke za dopustnost upravnega spora - vložena pritožba v upravnem postopku - davčna izvršba - izvrševanje sklepa - zaračunani stroški banke - vračilo
V upravnem sporu se ne uporabljajo določbe ZPP o odgovoru na tožbo in izdaji zamudne sodbe.
Če je bila zoper upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, mogoča pritožba, pa ta ni bila vložena ali je bila vložena prepozno, mora sodišče tožbo zavreči. Tožnik je sklep, ki je predmet tega upravnega spora, s pritožbo izrecno izpodbijal samo v delu. V preostalem delu, v katerem pritožba ni bila vložena, upravni spor zoper izpodbijani sklep ni dopusten, zato je sodišče tožbo v tem delu moralo zavreči.
Izpodbijana odločitev je sicer napačno poimenovana (gre za odločbo in ne za sklep), kar pa ne pomeni takšne kršitve pravil postopka, ki bi zahtevala odpravo sicer z zakonom skladne odločitve. Podlage za to, da bi se tožniku v okviru davčnega postopka vrnila sredstva, ki mu jih je v zvezi z izvrševanjem sklepa o davčni izvršbi zaračunala banka, namreč ni. Davčna organa sta to vračilo obravnavala kot stroške postopka in argumentirano utemeljila, da je bil glede na okoliščine konkretne zadeve sklep o davčni izvršbi upravičeno izdan, saj je imel tožnik na navedeni dan dolg v višini, ki je presegala zakonski prag za začetek davčne izvršbe, in zato zahteva za vračilo ni utemeljena.
soglasje upravljavca javne ceste - ničnost soglasja upravljavca javne ceste - gradnja v varovalnem pasu občinske ceste - upravičeni predlagatelj - pravni interes
Odločba je po svoji vsebini soglasje upravljavca javne ceste, ki je sicer pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja, vendar se z njim ne odloča o dovoljenosti gradnje, temveč izključno o sprejemljivosti gradnje s stališča varovanja občinske ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza.
dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - upravičena odsotnost
Okoliščina, da se tožnica skupaj s starši zaradi vojnih razmer v Bosni in Hercegovini ni mogla vrniti v Slovenijo, je eden izmed razlogov, ki jih kot upravičeno odsotnost več kot enega leta določa četrta alinea 1.č člena ZUSDDD. Tožnica pa ne izpolnjuje pogoja, ki ga določa nadaljnji četrti odstavek tega člena. Gre namreč za obdobje, ki je trajalo več kot 5 let (od 1992 do 1997 se je tožnici upravičena odsotnost priznala), in sicer za nadaljnje obdobje petih let, to je od leta 1997 do 2002, glede katerega pa je pravilno ugotovljeno, da se tožnica z materjo in bratom oziroma sama v tem obdobju ni poskušala vrniti v Slovenijo in v tej smeri tudi ni predložila nobenih dokaznih sredstev.