davek od dohodkov pravnih oseb - dolgoročne rezervacije - okoljevarstveno dovoljenje za odlagališče nevarnih odpadkov - stroški za sežig odpadkov - odvoz nevarnih odpadkov - Slovenski računovodski standardi
Nalaganje odpadkov na odlagališče ob upoštevanju vseh dejstev, ki jih navaja tožeča stranka, ne predstavlja obvezujočega dogodka, iz katerega bi izhajala sedanja obveznost (odvoza odpadkov na sežig). Da zatrjevana sedanja obveznost ni pravna v smislu SRS 10.36 č) med strankama ni spora. Odvoz odpadkov na sežig pa po presoji sodišča tudi ni posredna obveznost po SRS 10.36 d) in MRS 37.17. Pretekli dogodek (odlaganje odpadkov na odlagališče) namreč ni dogodek, ki bi povzročil utemeljeno pričakovanje drugih strank, da bodo odpadki odpeljani na sežig. Po MRS 37.18 računovodski izkazi obravnavajo finančno stanje podjetja konec poročevalskega obdobja in ne možno stanje v prihodnosti. Zato se ne pripozna nikakršna rezervacija za stroške, ki se bodo pojavili pri poslovanju v prihodnosti.
V obravnavanem primeru ne gre za obveznost, ki bi izhajala iz že odloženih odpadkov, temveč za poslovno odločitev, da se, zaradi sproščanja prostora na odlagališču za poslovanje (proizvajanje) v prihodnosti, že odloženi odpadki odpeljejo na sežig. Gre za stroške, ki se bodo pojavili pri poslovanju v prihodnosti, za takšne namene pa oblikovanje rezervacij po določbah SRS 10 in MRS 37 ni dopustno.
davčna izvršba - izvršba na nepremičnine - zastaranje - zastaralni rok - absolutni zastaralni rok - tek zastaralnega roka - obnova postopka - odprava izvršilnega naslova
Ni sporno, da je bila odločba z dne 28. 10. 2003, ki je izvršilni naslov v postopku obnove, odpravljena. Z odpravo odločbe so bile odpravljene tudi pravne posledice, ki so iz nje nastale. Odprava odločbe deluje retroaktivno nazaj od dneva, s katerim je pravno učinkovala odločba prve stopnje, ki je bila odpravljena. Z odpravo se vzpostavi pravno stanje, ki je obstajalo pred izdajo odpravljene odločbe prve stopnje, torej se zadeva vrne v stanje, v katerem je bila pred izdajo odpravljene odločbe, ko v upravni stvari še ni bilo odločeno. Zato je v odločbi druge stopnje pravilno upoštevano, da je odločba, izdana v obnovljenem postopku (nov) izvršilni naslov, od katerega tečejo zastaralni roki.
davčna izvršba - davčna izvršba na denarno terjatev dolžnika - ugovor dolžnikovega dolžnika - pravno relevantni ugovori
Dolžnikov dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi lahko ugovarja, da dolžniku ni dolžan, da je dolg pogojen ali da dolg še ni dospel v plačilo in ne bo dospel v plačilo v enem letu od prejema sklepa. Glede na pravni učinek sklepa je z ugovorom dopustno uveljavljati le dejstva in okoliščine, ki so obstajale oziroma nastopile do vročitve sklepa o izvršbi.
ZFPPIPP člen 5, 21, 21/2, 88. ZDavP-2 člen 157, 157/5.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - davek - davčna izvršba - sklep o izvršbi - osebni stečaj - prednostna terjatev - izpodbijanje izvršilnega naslova
V zadevi je sporno učinkovanje spremembe zakona, to je novele ZFPPIPP-C, na tožnikovo obveznost iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2009 glede na prehodno določbo 88. člena novele, po kateri se spremenjeno besedilo drugega odstavka 21. člena (po katerem terjatve iz naslova davkov niso več prednostne) uporablja za postopke zaradi insolventnosti, ki se začnejo po uveljavitvi tega zakona. Spor je konkretno o tem, kdaj se postopek zaradi insolventnosti začne - z začetkom osebnega stečaja nad tožnikom ali z začetkom postopka odpusta obveznosti. Upoštevaje zakonsko opredelitev postopkov zaradi insolventnosti ima prav toženka, ko kot relevanten upošteva začetek osebnega stečaja nad tožnikom in ne začetek postopka odpusta obveznosti.
Tožnik ne more uspeti z ugovorom, da ne more biti zavezan za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ker v letu 2009 ni več uporabljal poslovnih prostorov, na katere se nanaša odmera spornega nadomestila. S tem namreč ugovarja odmerni odločbi, ki je izvršilni naslov in ki je po izrecni določbi petega odstavka 157. člena ZDavP-2 ni mogoče izpodbijati s pritožbo zoper sklep o izvršbi in torej tudi ne v tožbi.
odvzem dovoljenja za revidiranje - odreditev odprave kršitev - odreditev dodatnega ukrepa - zamenjava direktorja revizijske družbe - objava letnega preglednega poročila - kršitev obveznosti poročanja - obvladovanje kakovosti
Tožnica letnega preglednega poročila ni objavila na predpisan način, tj. na svojih spletnih straneh. Posledice objave, ki ni skladna z zakonom, pa so enake neobjavi. Namen javne objave letnih poročil je namreč v tem, da se poslovni javnosti in vsem drugim zainteresiranim uporabnikom omogoči preprost in učinkovit dostop do podatkov o poslovanju revizijske družbe, ki predstavljajo pomemben del informacij pri sprejemanju odločitev morebitnih bodočih naročnikov revizijskih storitev.
Agencija za javni nadzor nad revidiranjem je upravičeno izdala odredbo o odpravi kršitev, teh kršitev pa tožnica (česar v tožbi ne zanika) ni odpravila. Čim pa je tako, da izpolnjen zakonski pogoj za izrek dodatnega ukrepa iz tretjega odstavka 83. člena ZRev-2, to je zahteva za razrešitev člana uprave in imenovanje novega člana uprave revizijske družbe. Pri tem so neutemeljeni tožbeni ugovori glede predhodnih postopkov nadzora, v katerih po zatrjevanju tožnice ni bilo odkritih nobenih nepravilnosti.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - upravičena odsotnost - poskus vračanja
Iz sodbe ESČP v zadevi Kurić ne izhaja, da mora država Slovenija vsakomur zgolj zato, ker je bil izbrisan, in ne glede na ostale okoliščine, izdati odločbo o dovoljenju za stalno prebivanje za nazaj. Veliki senat ESČP je za dva od osmih pritožnikov razsodil, da z vidika procesne predpostavke za sprejem njune pritožbe v presojo ESČP, nista izčrpala pravnih sredstev v Sloveniji, ker v postopku pred ESČP nista izkazala, da bi po izbrisu na kakršen koli način izrazila želji po bivanju v Sloveniji, to je, da bi sprožila kakršna koli pravna dejanja v smeri ureditve statusa.
Tožnica ni izkazala prav nobenega ravnanja (oziroma poskusa), ki bi bilo usmerjeno v vrnitev v Slovenijo v drugem petletnem obdobju, ampak se je sklicevala izključno na nekatere ovire glede veleposlaništva in garantnega pisma, ni pa navedla nič glede svojih ravnanj in subjektivnega interesa za vrnitev v Slovenijo.
ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-1. ZUP člen 9, 9/1, 9/2, 9/3, 214.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - obrazložitev odločbe - načelo zaslišanja stranke
V zadevi ni sporno, da se tožnik glede navedb prizadete stranke v vlogi z dne 26. 12. 2014, imenovani „odgovor na poziv za dopolnitev“, ter prilog, ki so bile priložene tej vlogi, ni imel možnosti izjaviti, zato je kršeno načelo zaslišanja stranke iz drugega odstavka 9. člena ZUP.
Upravni organ prve stopnje v obrazložitvi odločbe glede skladnosti predvidene gradnje z 8. in 9. členom PUP navaja zgolj, da ta izhaja iz vodilne mape, česar pa podrobneje ne pojasni.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - uporaba občinskega predpisa
Po predpisih, ki so veljali pred uveljavitvijo Odloka za MOK, med katere sodi tudi Odlok za Primskovo, se dokončajo postopki odmere, v katerih do začetka veljave tega odloka odločbe o odmeri komunalnega prispevka še niso bile izdane (22. člen Odloka za MOK). Kot že navedeno, je bila prva odločba v obravnavani zadevi izdana 29. 9. 2008, torej pred uveljavitvijo Odloka za MOK s 26. 11. 2008 (24. člen). Zato je toženka ravnala pravilno, ko je uporabila predpis, ki je veljal pred uveljavitvijo Odloka za MOK, iz že navedenih razlogov pa izhaja, da je to Odlok za Primskovo.
usmeritev otroka v prilagojen izobraževalni program - izvršba s prisilitvijo - denarna kazen
Ker bi tožnika glede na odločbo o usmeritvi morala poskrbeti za to, da bi bila njuna hčerka vključena v izobraževalni program v zavod, česar pa nista storila, jima je prvostopenjski organ z izpodbijanim aktom zagrozil, da bo, če hčerke tudi v naknadnem roku 10 dni ne bosta vključila v zavod, kot prisilno sredstvo uporabil denarno kazen v upravni izvršbi.
V obravnavani zadevi v postopku izdaje kulturnovarstvenega soglasja ne ZVKD-1, ki je podlaga za odločanje v obravnavanem primeru, ne kakšen drug predpis, tožniku kot združenju, ki opravlja naloge v javnem interesu na področju vojnih veteranov in urejanja vojnih grobišč ter na področju žrtev vojnega nasilja, ne priznava pravice udeležbe v postopku izdaje kulturnovarstvenega soglasja drugemu investitorju. Prav tako iz vsebine predpisa (ZVKD-1) ne izhaja, da bi bila njegova udeležba v obravnavanem postopku potrebna, da z njo prepreči morebitni poseg v svoj pravno varovani položaj. Zgolj zatrjevana zaveza v statutu Zveze ..., da je dolžna skrbeti za spominska obeležja NOB, tožnikove pravno varovane koristi za sodelovanje v predmetnem postopku v smislu 43. člena ZUP ne izkazuje.
ZUP člen 1, 2, 65, 65/4, 129, 129/1, 129/1-4. ZD člen 131, 131/1, 192, 192/1.
začasni skrbnik zapuščine - odobritev pravnega posla - odobritev pravnega posla s strani centra za socialno delo - zavrženje vloge - upravna stvar
Prvostopenjski upravni organ je pravilno ugotovil, da je razmerje med zapuščino in začasnim skrbnikom zapuščine urejeno z ZD ter s sklepom, ki ga izda zapuščinsko sodišče. Zato zahteva tožnice, da center za socialno delo poda soglasje k prodaji določene nepremičnine iz zapuščine, za katero naj bi ona skrbela, ter za porabo denarnih sredstev iz tega naslova, ni upravna stvar, kar narekuje zavrženje obravnavane vloge.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - substitut - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožena stranka bi v konkretnem primeru morala upoštevati določbe 16. člena ZOdv, ki določa, da pri zastopanju strank lahko odvetnika nadomešča odvetnik iz iste odvetniške pisarne in v mejah zakona odvetniški kandidat oziroma odvetniški pripravnik, ki je pri njem zaposlen in za takšno nadomeščanje odvetnik ne potrebuje soglasja stranke. Ker je tožena stranka določbe 16. člena ZOdv prezrla in tožnikovemu substitutu ni omogočila zastopanja na spornem naroku ter posledično tožniku ni priznala nagrade in kilometrine za narok dne 26. 5. 2015, tožnik utemeljeno zahteva plačilo nagrade za pripravo na narok.
Funkcija dokaznega postopka je v potrditvi ali ovrženju trditve o obstoju določenega dejstva in ne more nadomestiti trditvenega bremena strank. Šele če iz zatrjevanih dejstev izhaja uveljavljana pravna posledica, je upravni organ oziroma sodišče dolžno izvesti dokaze, predlagane v zvezi z njimi. Dejstev, ki naj bi jih dokazovala z izvedencem, pa tožnika nista navajala. Tako kot v tožbi sta neustreznost „deponije“ zatrjevala zgolj posplošeno, saj sta z obširnimi navedbami izražala le splošen dvom v spoštovanje njunih lastninskopravnih upravičenj, ki jih imata kot solastnika sosednjih nepremičnin. Ne gre torej za stališče, da bi moral stranski udeleženec v zvezi s pripombami na projekt izvedensko mnenje predložiti že na prvem naroku, temveč za to, da tožnika svojih ugovorov zoper nameravano gradnjo oziroma zoper predvideno lokacijo zbirnega mesta odpadkov sploh nista konkretizirala. Zgolj nestrinjanje s predvideno lokacijo zbirnega mesta za odpadke pa samo po sebi ne zadošča za postavitev izvedenca.
Med strankama ni sporno, da je tožnik ob odobritvi BPP izpolnjeval pogoje za dodelitev BPP. Prav tako ni sporno, da se je tožnik kasneje (vsaj od 10. 3. 2008 dalje) zaposlil in da o nastali spremembi, ki je vplivala na njegov finančni položaj, strokovne službe za BPP v zakonskem roku 8 dni ni obvestil. Kot je sodišče presodilo že v sodbi I U 451/2015, je tožnik s tem, ko strokovni službi ni v zakonskem roku sporočil podatkov o zaposlitvi, nedvomno ravnal v nasprotju z zahtevami iz 41. člena ZBPP.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - nagrada za narok - zmotno ugotovljeno dejansko stanje
Iz zapisnika o naroku za izrek kazenske sankcije z dne 15. 6. 2015 je razvidno, da se je narok tega dne zaključil ob 15.10 uri in je bilo določeno, da bo razglasitev sodbe naslednjega dne, to je 16. 6. 2015 od 8.30 uri. Iz istega zapisnika je razvidno tudi, da se je narok dne 16. 6. 2015, na katerem je bila, v navzočnosti tožnika in druge odvetnice, sprejeta in razglašena sodba, pričel ob 8.30 uri in končal ob 8. 35 uri, kot to pravilno zatrjuje tožnik v tožbi. Po presoji sodišča je zato tožena tožena stranka nepravilno postopala, ko tožniku ni priznala nagrade in kilometrine za narok dne 16. 6. 2015.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - uporaba kmetijskih zemljišč - zaraščanje kmetijskih zemljišč - rok za izvedbo ukrepov
Tožnik zgolj z navedbo, da je obravnavano zemljišče zdaj poraslo z grmovjem in drevjem, ne more utemeljiti uvrstitve tega zemljišča med izjeme, za katere ne velja dolžnost preprečevati zaraščanje.
Iz besedila tretjega odstavka 7. člena ZKZ nedvoumno izhaja, da je zavezanec dolžan naložene ukrepe izvesti najkasneje v enem letu.
URS člen 21, 22, 38, 38/3. ZDIJZ člen 6, 6/3, 6/3-1. ZVOP-1 člen 6, 6/1, 6/3, 9, 9/1. ZIntPK člen 1, 2, 11, 11/2, 13, 16, 16/1, 16/11, 75. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov člen 3.
varstvo osebnih podatkov - nadzorni organ - postopek nadzora - zbirka osebnih podatkov - minister - aplikacija Supervizor - razlaga ZIntPK - načelo zaslišanja strank
V javnem sektorju se izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo.
ZIntPK nima časovnih omejitev za objavo podatkov o avtorskih in podjemnih pogodbah sklenjenih v javnem sektorju. Omenjena časovna omejitev se nanaša samo na hrambo podatkov pri UJP.
dovoljenje za začasno prebivanje - prvo dovoljenje za začasno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - dovoljenje za začasno prebivanje iz razloga zaposlitve in dela - domneva nepodrejanja pravnemu redu RS
Vprašanji, ki se nanašata na to, katero delo bo tožnik opravljal in ali bo zaposlitev za določen ali za nedoločen čas, sta tako pomembni, da bi moral tožnik kljub zatrjevani zmedenosti na njih pravilno odgovoriti, obe vprašanji pa nimata nobene povezave z pravnim znanjem, saj gre za povsem preprosti vprašanji, na kateri bi tožnik moral pravilno odgovoriti.
ZTuj-2 glede na določilo 5. alineje prvega odstavka 55. člena postavlja zelo stroga merila, ko gre za presojo, ali se nekdo ne bo podrejal pravnemu redu Republike Slovenije. Po tem določilu se dovoljenja za prebivanje v Republiki Sloveniji tujcu ne izda že zgolj zaradi razlogov za domnevo, da se tujec ne bo podrejal pravnemu redu Republike Slovenije. Torej niti ni potrebno, da bi dejansko prišlo do kršitev pravnega reda, ampak zadostuje že zgolj to, da obstajajo razlogi za domnevo, da bo prišlo do take kršitve.
gradbeno dovoljenje - gradbeno dovoljenje za del objekta - umik predloga za izdajo gradbenega dovoljenja - ustavitev postopka - soglasje nasprotne stranke
Predlagatelj obnove postopka izdaje gradbenega dovoljenja upoštevaje uveljavljeno sodno prakso ni stranka z nasprotnim interesom v smislu določb ZUP, saj v postopku izdaje gradbenega dovoljenja investitor ne uveljavlja svojega zahtevka nasproti drugi stranki. Tožeča stranka se je upravnega postopka udeleževala zaradi varstva svojih pravic in pravnih koristi. Tak procesni položaj pa ne more vplivati na pravice aktivne stranke, to je osebe, na katere zahtevo je bil uveden postopek, da razpolaga z zahtevkom in ga tudi umakne.