davek od premoženja - poslovni prostori - davčna oprostitev
V skladu z 2. točko 19. člena ZDO se davek od premoženja ne plačuje od poslovnih prostorov, ki jih lastnik oziroma uživalec uporablja za opravljanje dejavnosti. To določilo ZDO o oprostitvi davka je mogoče uporabiti le v primeru, če lastnik oziroma uživalec poslovni prostor uporablja za opravljanje svoje dejavnosti. V obravnavanem primeru tožnik kot fizična oseba premoženje oddaja v najem pravni osebi. Za dejavnost ga torej uporablja najemnik, pravna oseba. Dejstvo, da je tožnik njen družbenik, za odločitev ni relevantno. Z določbami 19. člena ZDO se namreč uvaja davčna ugodnost, take določbe (kot izjeme od splošnih pravil obdavčitve) pa je treba razlagati ozko in jih z razlago ni dopustno širiti na položaje, ki jih zakon izrecno ne določa.
V obravnavani zadevi ne gre za takšno zadevo, kjer bi pooblaščenec tožnika uporabil tuje pravne vire, saj uporaba Uredbe sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. 9. 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti in Uredbe komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. 7. 1993 o določbah za izvajanje Uredbe sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. 9. 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti uporabljajo vsi udeleženci v carinskih postopkih in ne predstavlja uporabe tujih pravnih virov. Tudi ne gre za uporabo posebnega strokovnega znanja iz izvenpravnih področjih ali tujega jezika.
lekarniška dejavnost - verifikacija lekarne - podružnica lekarne
ZLD v IV. poglavju z naslovom Podružnica lekarne določa, da se zavodu, ki opravlja lekarniško dejavnost in lekarnarju, lahko izda dovoljenje za poslovanje podružnice lekarne v kraju, v katerem ni lekarne, če je ugotovljena potreba za izdajo zdravil.
varstvo pravic intelektualne lastnine - začasno zadržanje blaga - zahteva za uničenje zadržanja blaga - pogoji za uničenje blaga
V konkretni zadevi je tožena stranka prejela izjavo imetnika blaga, ki jo je podal preko svojega pooblaščenca, da nasprotuje uničenju predmetnega blaga. Med pogoji za uničenje blaga je tudi določeno soglasje deklaranta ali imetnika blaga za uničenje blaga oziroma v primeru, če le-ta ne obvestita carinskega organa o svojem soglasju ali nasprotovanju uničenju blaga, domneva o danem soglasju. V predmetni zadevi bi tožena stranka morala ugotavljati, ali so podani pogoji za uničenje predmetnega blaga ter vsebinsko odločiti o tožnikovi vlogi. Dejstvo, da je bila izdana odločba o zasegu blaga, ne pomeni, da je bilo že odločeno o istem tožnikovem zahtevku. Zato je utemeljeno tožnikovo sklicevanje, da v navedeni zadevi ni bilo odločeno o istem zahtevku in da tožena stranka ni imela pravne podlage za zavrženje tožnikove zahteve.
davčni inšpekcijski nadzor - obnova postopka - davek od dobička iz kapitala - davčna osnova - odsvojitev poslovnega deleža - odsvojitev vrednostnih papirjev - povezana oseba - navidezen pravni posel
Tožnik v tožbi samo opozarja na nekatere zakonske določbe, ne pove pa, v čem naj bi bile kršene. Kolikor se sklicuje na 30-dnevni rok iz 1. točke petega odstavka 97. člena ZDoh-2 ima prav, da gre za varovalko, ki preprečuje davčne goljufije in da je le-ta vgrajena že v zakon. Vendar pa to pomeni le, da v takšnem primeru, kot je opisani, negativna razlika, ki je dosežena z odsvojitvijo kapitala, samodejno, brez ugotavljanja še drugih okoliščin konkretnega primera, ne zmanjšuje pozitivne davčne osnove po tem poglavju. Ne pomeni pa citirana ureditev ovire za to, da se ob tem, ko se ugotovijo še druge relevantne okoliščine, ki kažejo na nedopustno davčno izogibanje, upošteva pridobivanje ali odsvajanje vsebinsko istovrstnega kapitala v daljšem časovnem obdobju, kot se je to ugotavljalo v konkretnem primeru.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - dopolnitev vloge
Ker tožeča stranka vloge ni vložila na predpisanem obrazcu, pisna vloga pa tudi ni vsebovala podatkov, ki jih kot obvezne določa drugi odstavek 32. člen ZBPP, je organ za brezplačno pravno pomoč tako vlogo pravilno obravnaval kot nepopolno po 67. členu ZUP. Ta določba organu, ki odloča v zadevi, v prvem odstavku nalaga, da zahteva od vlagatelja vloge, naj nepopolno vlogo v danem roku dopolni oz. popravi. Če stranka po pozivu vlogo dopolni, se šteje, da je vloga vložena takrat, ko je bila vložena vloga, s katero so bile pomanjkljivosti vloge odpravljene.
Štipendija - štipendija za nadarjene - štipendija lokalne skupnosti - stvarna pristojnost - socialni spor
Odlok o štipendiranju MOL izrecno ne ureja pristojnosti za sodno varstvo v sporih glede (ne)dodelitve tovrstne štipendije. Vendar pa je to vprašanje na splošno uredil zakonodajalec, ki je za reševanje tovrstnih sporov z določilom ZDSS-1 podelil pristojnost socialnemu sodišču, ki je tako med drugim pristojno tudi za odločanje o štipendiji, pri podeljevanju katere je odločilen premoženjski cenzus in o štipendiji za nadarjene, za kar gre v obravnavanem primeru.
ZDDV-1 člen 46, 46/1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 79.
DDV - oprostitev plačila DDV - oprostitev za transakcije znotraj unije - pogoji za oprostitev
Po prvem odstavku 46. člena ZDDV-, so plačila DDV oproščene dobave blaga, ki ga odpošlje ali odpelje prodajalec ali oseba, ki pridobi blago ali druga oseba za njun račun iz ozemlja Slovenije v drugo državo članico, če se opravijo drugemu davčnemu zavezancu ali pravni osebi, ki ni davčni zavezanec, ki deluje kot taka v tej drugi državi članici. Glede navedenih oprostitev dobave blaga znotraj EU je sodna praksa SEU jasna in iz nje izhaja obveznost prodajalca (dobavitelja), da dokaže, da je blago fizično zapustilo ozemlje države članice dobave. Gre za ustaljeno sodno prakso SEU, po kateri se oprostitev blaga zunaj Skupnosti oz. EU uporabi le, če je bila lastninska pravica na tem blagu prenesena na kupca in če je prodajalec dokazal, da je bilo to blago odposlano ali odpeljano v drugo državo članico in da je po odpravi ali prevozu fizično zapustilo ozemlje države članice dobave. To pomeni, da je na dobavitelju dolžnost, da verodostojno dokaže, da so izpolnjeni pogoji za oprostitev pod pogoji, ki jih določa država članica.
ZUP člen 4. Javni poziv za predložitev vlog za sofinanciranje operacij iz naslova prednostne usmeritve „Regionalni razvojni programi“ razvojne prioritete „Razvoj regij“ Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov 2007 do 2013 za obdobje 2013 do 2015 točka 10.1, 12.1.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni poziv - nepopolna vloga
V postopkih javnih pozivov predstavljajo podlago za odločitev določbe javnega poziva. V takšnem primeru se določbe ZUP uporabljajo le smiselno. V konkretnem primeru pa je javni poziv eksplicitno določil, kdaj je vloga formalno popolna in vsebinsko ustrezna, določil pa je tudi postopek v primeru formalno in vsebinsko nepopolnih vlog. To pomeni, da v obravnavanem primeru ne pride v poštev smiselna uporaba določb ZUP, ki določajo pravila ravnanja z nepopolnimi vlogami.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - rok za izvedbo dejanja v postopku - izvršilna dejanja - zadnji dan roka vložena prošnja
Ker izvršilna dejanja še niso bila opravljena, tožena stranka ni imela pravne podlage za zavrnitev tožničine prošnje, ob sklicevanju na drugi odstavek 11. člena ZBPP.
poprava krivic - odškodnina - zahtevek za izplačilo odškodnine zaradi trajne zdravstvene poškodbe iz JNA
Zahteva za izplačilo odškodnine zaradi trajne zdravstvene poškodbe iz JNA v letu 1988 ni upravna stvar, o kateri bi odločala tožena stranka na podlagi ZPKri.
odmera davka v posebnih primerih - izvor premoženja - verjetna davčna osnova - dokazno breme - posojilo
Z oceno ugotovljena davčna osnova ni in ne more biti točna davčna osnova, temveč njen približek, kar izhaja iz drugega odstavka 68. člena ZDavP-2. Slednje ne pomeni, da davčni organi niso dolžni ravnati v skladu s splošno veljavnimi načeli in pravili dokazovanja ter da takšno postopanje upravičuje vsakršno obdavčitev. Pomeni pa, da davčni organ v konkretnem primeru odloča z nižjo stopnjo zavesti, kot se sicer zahteva za zakonito odločbo oziroma odločanje, ki je skladno z načelom materialne resnice. Gre torej za odločanje, pri katerem dvom v resničnost nekega dejstva ali okoliščine sicer ni izključen, istočasno pa so razlogi, ki govorijo za resničnost nekega dejstva močnejši od razloga, ki govori nasprotno oziroma proti njegovemu obstoju.
V postopku je davčni organ tožniku omogočil dokazovanje dejstev, ki gredo njemu v prid glede na to, da je šlo za dokaze v njegovi sferi. Ni pa davčni organ dolžan posebej pozivati stranke na predložitev konkretnih dokazov, ko je dokazno breme na strani zavezanca. Ta mora že zaradi same prevalitve dokaznega bremena šteti, da je pozvan, da dokaže nasprotno.
ZDavP-2 člen 101. Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku člen 37. ZPIZ-2 člen 159, 159/3.
odpis davčnega dolga - odlog plačila davčnega dolga - obročno plačilo davčnega dolga - pogoji - dohodek - plačevanje preživnine - dokazno breme
Davčni organ je utemeljeno zavrnil tožnikovo prošnjo za odlog, odpis ali obročno plačilo davčnega dolga. Tožnikovega ugovora, da plačuje preživnino za mladoletnega sina, v postopku na prvi stopnji upravičeno ni upošteval, saj ta podatek iz upravnih spisov ne izhaja. Sodišče pa tožniku pojasnjuje, da plačevanje preživnine zmanjšuje njegov mesečni dohodek in bi zato lahko vplivalo na drugačno odločitev, vendar mora to dejstvo pravočasno uveljavljati in nato tudi dokazati (dokazno breme je torej na tožniku), in sicer lahko to uveljavlja v novi prošnji za odpis, odlog ali obročno odplačilo davčnega dolga.
V konkretni zadevi je ocenjevalna komisija tista, ki je glede na določbe javnega razpisa in Uredbe o finančnih spodbudah za tuje neposredne investicije pristojna ter ji je zaupana strokovna ocena prijavljenih investicij. Komisija mora delovati strokovno in nepristransko. Njena ocena temelji na kriterijih javnega razpisa in razpisne dokumentacije. Število doseženih točk je namreč rezultat ocene strokovne komisije po določenih kriterijih. V upravnem sporu pa se presoja zakonitost in pravilnost upravnih aktov, ne pa pravilnost strokovne ocene.
V obravnavani zadevi je sporno, ali dobropisi, na podlag katerih je tožnik opravil popravek (zmanjšanje) izstopnega DDV, predstavljajo izjavo kupca oz. naročnika blaga, da je popravil (zmanjšal) znesek DDV, ki ga je odbil v smislu določbe drugega odstavka 39. člena ZDDV-1. Po presoji sodišča je tožnik zmanjšal svojo obveznost za DDV v nasprotju z členom 39. ZDDV-1 in 41. členom PZDDV-1, saj gre pri predmetnih dobropisih za takšne pomanjkljivosti, da ne ustrezajo pogojem iz drugega odstavka 39. člena ZDDV-1 oz. ne gre za pisno obvestilo naročnika blaga, da je popravil (zmanjšal) znesek DDV, ki ga je odbil. Zato tožnik na njihovi podlagi ni smel opraviti popravkov obračunanega DDV.
upravni spor - stvarna pristojnost - predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist
V konkretni zadevi gre za odločanje v kazenski zadevi, za katero je pristojno sodišče splošne pristojnosti.
Pritožbo zoper sklep Okrožnega sodišča v Kopru, ki ga tožnik izpodbija, je potrebno najprej vložiti pri prvostopenjskemu sodišču, to je v konkretnem primeru Okrožno sodišče v Kopru, da opravi predhodni preizkus pravnega sredstva, iz navedenega razloga sodišče meni, da je za obravnavanje tožnikove vloge v konkretnem primeru pristojno Okrožno sodišče v Kopru.
Sporazum med SFRJ in Kraljevino Švedsko o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka in premoženja člen 18, 18/1, 18/2, 18/3, 18/4.
dohodnina - odmera akontacije od dohodnine - poklicna renta - sporazum o izogibanju dvojnega obdavčevanja
Od dohodka, ki ga prejema pri B., tožnica na Švedskem davka ni plačala, pač pa ji je bil le obračunan, nato odtegnjen, vendar pa prav zaradi upoštevanja Sporazuma med SFRJ in Kraljevino Švedsko o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka in premoženja tudi vrnjen, kar pomeni, da je tožnica zavezana poravnati davek od tega dohodka v državi, kjer je rezidentka, torej v Republiki Sloveniji.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - poseg v človekove pravice in svoboščine - subsidiarni upravni spor - kazenski postopek - predlog za izločitev sodnika
V konkretnem primeru iz vsebine tožbe izhaja, da se tožnik ne strinja z odločitvijo preiskovalne sodnice, ki je zavrgla njegov predlog za njeno izločitev. Gre torej za sklep, izdan v kazenskem postopku, ki sodi v pristojnost rednega sodišča. Tožnik zato odločitve, ki jih je sprejelo okrožno sodišče, ne more izpodbijati s tožbo v upravnem sporu. Zaradi navedenega ne more uspešno uveljavljati kršitve ustavnih pravic kot samostojnega razloga za tožbo na podlagi 4. člena ZUS-1. Upravno sodišče ne more in ne sme presojati pravilnosti izvedbe postopka pred rednim sodiščem. Morebitne take kršitve mora stranka uveljavljati s pravnimi sredstvi v okviru kazenskega postopka, po izčrpanju pravnih sredstev pa v primeru kršitve ustavnih pravic z ustavno pritožbo pred ustavnim sodiščem.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - revizija
Tožena stranka ugotavlja, da tožnik ni navedel nobenega od revizijskih razlogov v zvezi s sodbo in zato nima verjetnega izgleda za uspeh in tako ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
ZUP člen 43. Uredba o načinu uporabe zvočnih naprav, ki na shodih in prireditvah povzročajo hrup člen 1, 3, 5, 6, 8. Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa.
hrup - dovoljenje za začasno obremenitev okolja s hrupom - stranka v postopku - stranski udeleženec - pravni interes
Tožena stranka je izhajala iz zaključka izračuna, da dopustne mejne vrednosti hrupa ne bodo dosegle najbližjih varovanih stavb, s tem tudi ne stavbe, kjer bivata tožnika in da zato ne moreta biti stranska udeleženca v postopku. Tako stališče pomeni že vsebinsko oceno o tem, ali bo hrup nedopustno vplival na tožnika ali ne, torej vprašanje, ki je podlaga za odločanje o izdaji dovoljenja, ne pa odločanje, ali se tožnikoma dovoli sodelovati v postopku kot stranskima udeležencema. Za ugotovitev, ali sta tožnika lahko stranka udeleženca v postopku, je torej ključna le ocena, ali je njun objekt znotraj območja, kjer lahko pride do prekomerne obremenitve s hrupom, tega pa tožena stranka v izpodbijanem sklepu ni ugotavljala niti obrazložila.
ZUP opredeljuje pojem stranskega udeleženca le v procesnem smislu, medtem ko je materialni predpis tisti, ki določa, kdo ima kakšno pravico, obveznosti ali neposredno pravno korist v konkretni upravni stvari. V obravnavanem primeru je zato osnova za odločanje o zahtevi tožnikov za sodelovanje v postopku izdaje dovoljenja za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom Uredba o načinu uporabe zvočnih naprav, ki na shodih in prireditvah povzročajo hrup, na katero sta se tožnika že vse od začetka postopka tudi sklicevala.