pogodba o prodaji kmetijskega zemljišča – ponudba za prodajo kmetijskega zemljišča – izjava o sprejemu ponudbe – vezanost ponudnika za ponudbo – obvezujoča ponudba – predkupni upravičenec – predkupna pravica – sklenitev pogodbe pod odložnim pogojem – razveljavitev pogodbe, sklenjene pod odložnim pogojem
Če so izpolnjeni pogoji za razveljavitev pogodbe o prodaji kmetijskega zemljišča zaradi kršitve določb ZKZ, samo dejstvo, da upravna enota pravnega posla še ni odobrila, ne more biti ovira za ugoditev tožbenemu zahtevku.
Za pravno naravo ponudbe iz 20. člena ZKZ-UPB1 ne velja domneva iz tretjega odstavka 22. člen OZ. Iz določb tretjega poglavja ZKZ-UPB1, ki je glede prometa s kmetijskimi zemljišči specialnejši od OZ, izhaja, da objavljena ponudba za prodajo kmetijskega zemljišča ni zgolj vabilo k dajanju ponudb, temveč ponudba. Ta ponudba pa je, zlasti potem, ko je bila sprejeta v skladu z 21. členom ZKZ-UPB1, za ponudnika obvezujoča.
Sodišče napačno razlaga 507. člen OZ, po katerem mora prodajalec stvari predkupnega upravičenca obvestiti o nameravani prodaji ter mu ponuditi, naj stvar kupi pod enakimi pogoji. To namreč velja za predkupno pravico po splošnih pravilih obligacijskega prava, kjer ni posebnih določb o načinu izročitve in objave ponudbe ter sprejemu te ponudbe. Seznam prednostnih upravičencev po ZKZ pomeni, da imajo ti prednost pri sprejemu objavljene ponudbe prodajalca in ne da imajo prednost pri nakupu kmetijskega zemljišča po najvišji ceni, ki jo je na podlagi neformalnih pogajanj ter brez objave ponudbe dosegel prodajalec.
ZDen člen 56, 60, 60/1. ZNP člen 19, 20, 20/1, 30, 30/2.
udeleženec v nepravdnem postopku - stranski intervenient - denacionalizacija nepremičnin - pravni interes - rok za pritožbo - zavrženje pritožbe
V denacionalizacijskem (nepravdnem) postopku lahko udeleženec, ki je zaradi varstva svojih pravic ali pravnih koristi priglasil svojo udeležbo po končanem postopku na prvi stopnji, vloži pravno sredstvo samo v roku, ki velja za udeleženca, kateremu je bila odločba, ki se izpodbija, najkasneje vročena.
ZIZ člen 272/2, 273. SPZ člen 18, 18/1. ZZK-1 člen 98, 98/1, 122, 122/1, 124. ZPP člen 380, 380/2, 391/2.
začasna odredba - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine z zaznambo prepovedi v zemljiški knjigi - opredelitev nepremičnine v predlogu za izdajo začasne odredbe in stanje v zemljiški knjigi
Neskladje med podatki o nepremičninah, navedenih v predlogu za izdajo začasne odredbe in zemljiškoknjižnimi podatki ter o nepremičninah po stanju ob izdaji sklepa o predlogu za izdajo začasne odredbe samo po sebi ni ovira za izdajo začasne odredbe o prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine z zaznambo te prepovedi v zemljiški knjigi.
ZOR člen 125, 607, 608, 609, 629. ZPP člen 370, 370/3, 371, 372.
pogodba o delu – razveza pogodbe – obstoj pogojev za razvezo pogodbe – krivdni razlogi na strani izvajalca – razlogi na strani naročnika – prenehanje pogodbe po volji naročnika – učinek odstopne izjave – razlogi za revizijo – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – izpodbijanje dejanskega stanja in dokazne ocene v reviziji – uveljavljanje novot v reviziji
Vzrok za razvezo pogodbe izvira iz toženčeve (naročnikove) sfere, zato je pravilen zaključek sodišč, da je pogodba prenehala po volji toženca (naročnika). Nižji sodišči sta v zvezi s tem pravilno uporabili 926. člen ZOR, ki pravi, da lahko naročnik pogodbo razdre kadarkoli hoče, vse dotlej, dokler naročeni posel ni končan.
ugotovitev državljanstva – obnova postopka – dovoljenost revizije - spor, izražen v denarni vrednosti – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice
Spor o dovoljenosti predloga za obnovo postopka, ki se nanaša na ugotovitev državljanstva v zvezi z denacionalizacijo, ni spor, ki bi bil izražen v denarni vrednosti. Takšen tudi ni spor o ugotovitvi državljanstva, na katerega se nanaša.
Zatrjevanje povezanosti konkretnega upravnega spora z denacionalizacijskimi zahtevki še ne pomeni kategorije zelo hudih posledic v smislu ZUS-1.
ZIKS člen 145, 145a, 145c. ZKP člen 538, 538/1. URS člen 26, 30.
vrnitev zaplenjenega premoženja – odškodninska odgovornost države – nemožnost uporabe zaplenjenega premoženja
Ker odškodninski zahtevek, ki ga uveljavlja tožnik, predstavlja zahtevek iz naslova nemožnosti uporabe zaplenjenega premoženja, tak zahtevek pa se po določbi 145.c člena ZIKS ne priznava, za odločitev v zadevi ni bistveno, ali jo tožnik uveljavlja na podlagi neupravičene obsodbe ali (zgolj) na podlagi razveljavitve kazni zaplembe premoženja.
Ne glede na to, ali tožnikov zahtevek temelji na trditvah o zmanjšanju premoženja ali o izgubljenem dohodku, gre za zahtevek „iz naslova nezmožnosti uporabe“, ki se po 145.c členu ZIKS ne priznava.
objektivna odgovornost - odgovornost za škodo od nevarne stvari - vzpenjanje na rovokopač v obratovanju - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - oprostitev odgovornosti - ravnanje oškodovanca - dokazno breme - krivdna odgovornost - posredni oškodovanci
Pritrdilni odgovor na vprašanje, ali je obratovalec rovokopača mogel pričakovati, da se bo na stroj v obratovanju nepooblaščeno povzpel povprečno skrben človek (kaj šele tehnično izkušena in izobražena oseba) ni sprejemljiv. Plezanja na stroj v obratovanju namreč ni mogoče označiti za racionalno (razumno) ravnanje. Škoda v danem primeru tako ne pomeni realizacije tiste nevarnosti, pred posledicami katere varujeta določbi drugega odstavka 154. člena in določba 173. člena ZOR.
telekomunikacije - soglasje k cenam – sprememba cen
Po mnenju revizijskega sodišča izpodbijana odločba ni nezakonita zaradi tega, ker tožena stranka ni samo formalno zavrnila izdajo soglasja, ker se pač ni strinjala s predlaganimi cenami, ampak je določila, s kako visokimi cenami se strinja (oziroma pod kakšnimi pogoji) jim daje soglasje. Ker ZTel-1 dopušča naložitev spremembe splošnih pogojev in cen tudi po tem, ko je bilo soglasje že dano, iz razlage zakona izhaja, da se torej lahko naroči sprememba (tudi oziroma predvsem) še preden je bilo dano soglasje oziroma ob predložitvi v soglasje.
Po presoji Vrhovnega sodišča je tožnik v tem primeru predlagal odložitev izvršitve v zvezi z aktom, ki se ne izvršuje in zato tudi ni mogoče odložiti njegove izvršitve. To pa pomeni, da tudi če bi bilo v tem primeru mogoče izdati začasno odredbo po drugem odstavku 32. člena ZUS-1, tožnik s tem ne bi dosegel želenega cilja, to je odloga izvršitve sklepa gradbenega inšpektorja z dne 23. 4. 2009, s katerim je bila po uradni dolžnosti uvedena izvršba inšpektorjeve ureditvene odločbe z dne 28. 1. 2007.
podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost – odgovornost za odločitev o teži disciplinske kršitve – sprememba odočbe disciplinskega organa
Zgolj drugačna presoja teže disciplinske kršitve in s tem povezana disciplinska sankcija oziroma njena sprememba sama po sebi ne zadošča za materialnopravni zaključek o protipravnosti ravnanja tožene stranke, ki bi imelo za posledico njeno odškodninsko zavezo.
obnova postopka priglasitve del – stranka v postopku – pravni interes
Predlagateljica obnove Ribiška družina A. je izkazala pravni interes za udeležbo v postopku dovolitve priglašenih del glede postavitve ograje okrog gramozne jame, ki je v tožnikovi lasti. Sodišče prve stopnje se je pri tem pravilno oprlo na določbe Zakona o vodah – ZV-1 ter Zakona o sladkovodnem ribištvu – ZSlaR ter je pravilno presodilo, da je tožnikova gramoznica glede na določbe ZV-1 vodno zemljišče ter ribolovna voda po ZSlaR in jo kot takšno, ne glede na lastništvo, upravlja ribiška družina na podlagi ribiško gojitvenega načrta.
Ker revidentka v času inšpekcijskega pregleda in izdaje odločbe gradbenega inšpektorja za sporni objekt ni imela gradbenega dovoljenja, je gradbeni inšpektor utemeljeno ukrepal na podlagi 152. člena ZGO-1.
Postopek pridobivanja upravnih dovoljenj za gradnjo je povsem ločen od postopka, ki ga vodi gradbeni inšpektor. Zato morebitna legalizacija spornega objekta lahko vpliva na izvršbo inšpekcijske odločbe oziroma na ustavitev inšpekcijskega postopka, ne more pa vplivati na drugačno odločitev glede zakonitosti inšpekcijske odločbe v času njene izdaje.
Ne gre za vprašanje, pomembno za zagotovitev pravne varnosti, saj je v sodni praksi rešeno vprašanje, da nepopolna trditvena podlaga onemogoča ugoditev odškodninskemu zahtevku. Primarno je razpravno načelo, le podrejeno pa načelo materialne resnice.
Sodna taksa se šteje za plačano, ko sodišče prejme na prehodni račun nakazilo. Če nakazilo ni prejeto v 15-dnevnem roku, velja domneva, da je vlagatelj revizijo umaknil.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS0012596
ZPP člen 128, 128/5, 180, 196, 273, 377, 384. SPZ člen 72.
zavrženje revizije - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških - enotno sosporništvo - skupna lastnina - nujno sosporništvo - stvarna legitimacija - delitev skupne nepremičnine - velikost deležev na nepremičnini
Krog subjektov, ki v določenem primeru predstavljajo nujne sospornike, ne more biti odvisen od volje strank, saj nujno sosporništvo ni fakultativna ustanova, ampak procesna nujnost.
V konkretnem primeru med udeleženci nepravdnega postopka za delitve skupne nepremičnine obstoji spor o velikosti njihovih deležev – nedeljivost skupne lastnine ne dopušča reševanja takšnega spora brez sodelovanja vseh udeležencev tega materialnopravnega razmerja.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0012158
ZOR člen 66. ZPP člen 196. ZD člen 132, 145.
prodaja – slamnati mož – navidezni kupec – navidezna pogodba – tožba na ugotovitev obsega zapuščine – pravni interes – enotni sospornik
Ugotovitveni zahtevek dediča, po koncu zapuščinskega postopka, glede obsega zapuščine, naperjen proti tretji osebi, ki ni dedič, je po naravi zahtevek na ugotovitev lastninske pravice. Zato ima prva tožnica pravni interes za takšen ugotovitveni zahtevek (glede obsega zapuščine) tudi po končanem zapuščinskem postopku.
Tožnikova vloga res niti po obliki niti po vsebini ne izpolnjuje standardov, ki so običajni, kadar tožbo vlaga odvetnik. Vendar pa iz vsebine vloge vendarle izhajajo podatki (na katere opozarja tudi pritožba), ki po presoji pritožbenega sodišča dopuščajo zaključek, da je zadevo (bilo) mogoče obravnavati.
ZGO-1 člen 64. ZUP člen 43. ZUS-1 člen 25, 76. ZPP člen 154, 165.
pravni interes - stranka v postopku - gradbeništvo - vplivno območje - protihrupna zaščita
Dokaz o tem, da je vplivno območje prikazano napačno, je dolžna pristojnemu upravnemu organu predložiti oseba, ki to zatrjuje in s tem poskuša utemeljiti svoj pravni interes za vstop v postopek kot stranska udeleženka. Tudi po presoji Vrhovnega sodišča pa je poročilo, ki ga je v tem primeru predložil tožnik, neustrezno, saj zajema tudi hrup, ki ni povezan z gradnjo oziroma rekonstrukcijo objektov, ki so predmet obravnavane gradnje, prav tako ni povezan z opravljanjem dejavnosti v oziroma na teh objektih po končani gradnji oziroma rekonstrukciji.
ZPP člen 367.a, 367.a/1, 367.c, 367.c/2. ZDen člen 72, 72/2.
dopustitev revizije – plačilo odmene zaradi nemožnosti uporabe denacionalizirane nepremičnine
Ker pogoji za dopustitev revizije iz določbe prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) niso podani, je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367. c člena ZPP).