ZPP člen 180, 180/3, 184, 184/3, 236a, 236a/6, 286, 286a. ZDR-1 člen 156, 156/1. ZObr člen 97f, 97f/2.
odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - vojak - misija
Četudi sodišče prve stopnje ni posebej opredelilo, koliko ur dela je zahtevala posamezna naloga, to ne pomeni, da izpodbijana sodba nima razlogov o bistvenih dejstvih.
ZObr člen 97č, 97e. KPJS člen 46. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 2, 2-1.
stalna pripravljenost za delo - uporaba direktive - delovni čas - vojaška oseba - varovanje državne meje - vojaška operacija - usposabljanje
Toženka ni uspela dokazati izjeme, ki bi naloge v zvezi s stražo ter varovanjem državne meje izključila s področja uporabe Direktive. Niti straža niti varovanje državne meje nista bili dejavnosti, ki bi potekali v okviru začetnega usposabljanja, operativnega urjenja ali vojaških operacij v pravem pomenu besede, temveč sta predstavljali redno dejavnost Slovenske vojske; nista se izvajali v izrednih okoliščinah niti kot odziv na neposredno grožnjo za nacionalno varnost, temveč sta bili načrtovani v naprej. Šlo je za običajno službo v mirnem času brez posebnosti.
V okoliščinah konkretnega primera ni mogoče uporabiti določb 97.č) in 97.e) člena ZObr ter 46. člena KPJS, saj iz njih v bistvenem izhaja, da se ne glede na konkretne okoliščine, pripravljenost na delo ne všteva v delovni čas. Ker pa celoten kontekst obravnavane zadeve terja, da se ta čas (ne glede na dejansko opravljanje dela) opredeli za delovni čas, kot ga pojmuje pravo EU, se je sodišče prve stopnje pri odločitvi utemeljeno oprlo neposredno na določbe Direktive.
ZDR-1 člen 155. ZObr člen 97, 97/4, 97/5, 97f, 97f/2.
dnevni počitek - sklepčnost tožbe - prekoračitev trditvene podlage - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v postopku na prvi stopnji - razveljavitev prvostopenjske sodbe
Podobno kot velja v sporih, ki so se nanašali na tedenski počitek, je treba, da bi bil tožnik do vtoževane odškodnine za premoženjsko škodo oziroma plačila za več opravljeno delo upravičen, ugotoviti, ali je v času pripravljenosti in počitka oziroma v urah, ko bi mu bil zagotovljen dnevi počitek, dejansko opravljal določeno (konkretno) nalogo (in koliko časa jo je opravljal).
ZObr člen 97e, 97e/2. Pogodba o Evropski uniji (PEU) člen 4, 4-2. KPJS člen 46. ZDR-1 člen 1, 142, 142/2, 154. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 1, 1-3, 2, 2-1. ZJU člen 5, 5/2. ZODPol člen 71.
stalna pripravljenost - uporaba direktive - delovni čas - nacionalna zakonodaja
Le v primeru, če mora delavec v času pripravljenosti za delo dejansko delati, se te ure dejanskega dela vštevajo v število ur tedenske oziroma mesečne delovne obveznosti. Navedena določba ni skladna z določbo Direktive v primeru, če gre za pripravljenost na delo na določenem kraju, kjer je delavec na razpolago delodajalcu. Glede na navedeno, torej vprašanje delovnega časa v času pripravljenosti za delo na določenem kraju, ni le vprašanje Direktive, temveč tudi vprašanje naše zakonodaje. Iz določb ZDR-1 ne izhaja, da pripravljenost na določenem kraju ne predstavlja delovnega časa, saj je mogoče določbo drugega odstavka 142. člena razumeti tako, da tudi pripravljenost na določenem kraju, kjer je delavec na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje delovne obveznosti, kar v konkretnem primeru pomeni, da je takoj na voljo za opravljanje nalog, predstavlja efektivni delovni čas. V direktnem nasprotju s to določbo in določbo Direktive pa je določba drugega odstavka 97.e člena ZObr, ki izrecno določa, da se pripravljenost za delo ne všteva v delovni čas, v kolikor se nanaša na pripravljenost na določenem kraju. Pri tem je bistveno, da Direktiva o določenih vidikih organizacije delovnega časa predstavlja zaščito delavcev in je prvenstveno namenjena zagotavljanju zadostnega počitka delavcem in ne obsega določanja plačila za delovni čas. Torej, tudi če je določena organizacija opravljanja nujnih, neodložljivih nalog izvzeta iz Direktive in s tem zaščite delavcev v smislu zagotavljanja zadostnih počitkov, še ne pomeni, da opravljanje takega dela ni vrednoteno v višini 100 % urne postavke delavca.
plačilo za nadurno delo - pripoznava dolga - zastaranje - pretrganje zastaranja - prerekanje dejstev
Za presojo, ali gre za pripoznavo zastaranega dolga, bi moralo biti glede na stališča teorije in sodne prakse že iz same listine jasno in nedvoumno razvidno, da v njej tožena stranka kot dolžnica, pripoznava svoj dolg do tožnika kot upnika iz naslova plačila za nadurno delo. Jasno in torej poimensko mora biti v takšni izjavi zapisan tako tožnik, kot upnik, kot tudi točna višina dolga, ki se pripoznava. Pripoznava namreč velja le do višine izrecno pripoznanega dolga in se pretrga zastaranje le do te višine, v presežku (če ta obstaja) pa teče naprej, saj za presežek terjatev ni pripoznana.
ZDR-1 člen 7, 7/4, 8, 33, 34, 36, 47, 47/1, 170. OZ člen 147, 147/1. Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (2008) člen 2, 2/5, 2/6.
trpinčenje na delovnem mestu - mobing
Ravnanja, če jih stori nadrejeni ali oseba z vrha hierarhične lestvice, imajo res večjo težo, ker so storjena s pozicije moči in se delavec težje učinkovito brani. To pa še ne pomeni, da je že vsaka neprimerna komunikacija nadrejenega delavca avtomatično trpinčenje podrejenega delavca, ampak je treba upoštevati okoliščine obravnavanega primera. Od nadrejenih delavcev bi bilo pretirano pričakovati, da se bodo vzdržali vsakršnih manj primernih izjav v situacijah, ko so izzvani z ravnanjem ali izjavami podrejenega delavca. V postopanju zaposlenih, ki za obrambo svojih pravic in duševne celovitosti mestoma uporabljajo ostrejše besede in stavke, ni mogoče prepoznati graje vrednega ali očitno negativnega in žaljivega ravnanja usmerjenega proti tožnici.
ZDR-1 člen 31, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-4, 137, 196, 196/1. URS člen 52, 52/1. ZPIZ-2 člen 81, 81/2, 82, 82/1, 82/2, 183, 429. ZPIZ-1 člen 101, 101/3, 101/4, 101/5. ZVZD-1 člen 17, 17/4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - neupravičen izostanek z dela - invalid III. kategorije invalidnosti - neustrezno delovno mesto - obvestilo o odsotnosti - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Dokler delodajalec ne zagotovi delavcu-invalidu drugega ustreznega dela, delavec ni neupravičeno odsoten z dela. Res je sicer, da delodajalec ni dolžan posebej pozivati delavca, da se po zaključku bolniškega staleža vrne na delo. To je nedvomno obveznost delavca. Vendar mora biti delavcu-invalidu zagotovljena vrnitev na zanj ustrezno delovno mesto. Če mu ni, tudi po zaključku bolniškega staleža njegova odsotnost z dela ni neupravičena.
Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 2, 2-1. ZObr člen 97č, 97e.
pripravljenost za delo na delovnem mestu - policist - straža - varovanje državne meje
Toženka ni dokazala, da so delovne naloge, ki jih je v spornem obdobju opravljal tožnik, izvzete iz uporabe Direktive 2003/88/ES, in pritožbeno sodišče se s to presojo v celoti strinja.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1. KZ-1 člen 143, 143/2, 143/7. ZNPPol člen 4, 13, 13/1, 24, 40, 40/1, 40/3, 40/4, 42, 112, 123.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - policist - zloraba osebnih podatkov - preuranjena odločitev - dokazno breme
Delavec v postopku presoje zakonitosti odpovedi pred delovnim sodiščem lahko navaja vse, da ovrže očitke iz odpovedi, tudi če v predhodnih postopkih teh trditev ni navajal.
Toženka je bila v tem individualnem delovnem sporu dolžna dokazati utemeljenost odpovedi oziroma razlogov, navedenih v njej. Dokazala je, da iz njej dostopne dokumentacije in pojasnil tožnika v predhodnih postopkih ni bilo mogoče razbrati zakonitega razloga za določene vpoglede v osebne podatke. Glede na to je dokazno breme, da so za vsakega izmed 34 vpogledov obstajali zakoniti razlogi za vpogled oziroma so bili vpogledi v osebne podatke storjeni v povezavi s tožnikovim z zakonom skladnim policijskim delom, prešlo na tožnika. Da bi se lahko ugotovilo, da je izredna odpoved nezakonita, mora tožnik s stopnjo prepričanja dokazati, da je vsakega izmed očitanih vpogledov napravil zato, ker je tak vpogled zahtevalo z zakonom skladno policijsko delo. Ne zadostuje, da tožnik zgolj navede, da je bil vpogled povezan z njegovim opravljanjem nalog v službi, temveč mora dokazati, v čem je bil posamezni vpogled povezan s konkretnim delom, ki ga je opravljal kot policist skladno s predpisi.
ZPP člen 156, 156/1, 243, 254. ZDR-1 člen 6, 7, 7/4, 146, 146/2, 146/2-1, 147, 147/8, 163, 163/1, 185. ZSDP-1 člen 50. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 16, 16/2. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/1, 6/4.
trpinčenje na delovnem mestu - mobing - izvedensko mnenje, izdelano izven sodnega postopka - dokazna ocena izvedenskega mnenja - odločitev o pravdnih stroških - odsotnost iz pisarne - separatni stroški
Očitanih ravnanj oziroma opustitev (niti samih zase niti) v povezavi z ostalimi ni mogoče opredeliti kot trpinčenja na delovnem mestu, pri čemer tožnica ni dokazala niti nastanka nepremoženjske škode. Zato je sodišče utemeljeno zavrnilo odškodninski tožbeni zahtevek z obrestmi.
odškodnina za neizkoriščen odmor - policist - mejna kontrola - narava dela
Ker prehodov ni bilo toliko, da bi bili policisti konstantno obremenjeni s kontrolo, ampak so bila tudi daljša obdobja brez prehajanja meje, pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da je tožnica lahko koristila pripadajoči odmor med delovnim časom.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00071506
ZPP člen 5. ZDR-1 člen 159, 159/2, 162, 162/4. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 31. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 7, 7/1. ZJU člen 16, 16/3.
odškodnina za neizkoriščeni letni dopust - neposredna uporaba direktive - delna sprememba izpodbijane sodbe
Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da bi morala toženka ne glede na četrti odstavek 162. člena ZDR-1 tožnici omogočiti koriščenje letnega dopusta iz leta 2015 po njeni vrnitvi na delo 7. 3. 2017, saj takrat še ni potekel 15-mesečni rok za prenos letnega dopusta.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog
Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da je dejanski razlog za odpoved predstavljal krivdni razlog, to je kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, in ne kakšen drug razlog. Glede obstoja tožnikove krivde za storjene kršitve je sodišče prve stopnje argumentirano obrazložilo, da se je zavedal kršitev in je bil sposoben razumeti pomen in posledice svojih ravnanj. Na podlagi izvedenskih mnenj je prepričljivo ugotovilo, da se je bil tožnik, kljub prisotnosti duševnih in vedenjskih motenj zaradi uživanja alkohola, v času očitanih kršitev sposoben zavedati svojih obveznosti in bil sposoben razumeti pomen in posledice svojih ravnanj. Glede na to pritožba neutemeljeno vztraja, da je očitane kršitve storil zaradi odvisnosti od alkohola.
odškodnina za neizkoriščen odmor - policist - mejna kontrola - narava dela
Ker prehodov ni bilo toliko, da bi bili policisti konstantno obremenjeni s kontrolo, ampak so bila tudi daljša obdobja brez prehajanja mej, pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da je tožnik lahko koristil pripadajoči odmor med delovnim časom.
odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - vojak - misija
Tožnik je bil tisti, ki je vtoževal denarno terjatev. Na njem je bilo torej dokazno breme v zvezi z zatrjevanim dejstvom, da je na dneve, ki so v evidenci tožene stranke opredeljeni kot tedenski počitek, dejansko delal ter v kakšnem obsegu. Tožnik tega bremena v konkretnem sporu ni zmogel, zaradi česar je sodišče prve stopnje njegov tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo.
Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (2008) člen 2, 2/1, 2/4, 2/5, 2/6, 4, 4/4, 4/6. ZPP člen 7, 213, 216. URS člen 22, 23, 25. ZSPJS člen 17, 17/1, 17a, 17a/3, 17a/4. ZDR-1 člen 6. Pravilnik o priznanjih policije (2014) člen 7, 7/5.
preizkus ocene dela - policist
Ocenjevanje delovne uspešnosti ni strogo formalen postopek, ki bi bil podrobno urejen s procesnimi pravili. Postopka preizkusa ocene ni mogoče šteti za dokazni postopek niti ga primerjati s takšnim postopkom (npr. pravdnim postopkom). Bistveno je, da je javni uslužbenec z oceno seznanjen in da mu je omogočen njen preizkus. S tem je zagotovljena nujna mera kontradiktornosti, ki ustreza pomenu in naravi postopka ocenjevanja.
ZSPJS ne določa, da lahko nadrejeni delavec pojasnila v postopku preizkusa ocene pred komisijo poda le v okviru razlogov, ki jih je zapisal v ocenjevalnem listu. Delodajalec lahko podano oceno delovne uspešnosti z navajanjem dodatnih oziroma novih razlogov obrazloži še v sodnem postopku.
Upoštevajoč listine in izpovedi nadrejenih je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnik v letu 2020 opravil delo le delno nad pričakovanji glede na kriterije ocenjevanja, za kar je tudi prejel oceno zelo dobro, ni pa dosegel rezultatov, ki bi bili visoko nad pričakovanji glede vseh preostalih kriterijev ocenjevanja.
ZObr člen 97f, 97f/2, 98c, 98c/2. ZPP člen 7, 8, 212.
odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - misija - vojak - zadostna trditvena podlaga - dokazna ocena - narava dela - delna razveljavitev sodbe
Utemeljen je pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje pri odločitvi o višini odškodnine izhajalo iz zmotnega stališča, da ni pomembno, koliko ur dela je tožnik opravil na dan, ko naj bi bil prost, oziroma da mu za vsak posamezen dan pripada odškodnina v vrednosti osmih ur dela.
plačilo za dejansko delo - policist - dokazna ocena - mejna kontrola - zadostna trditvena podlaga - trditveno in dokazno breme - odsotnost z dela
Ni mogoče šteti, da bi delavec z opravljanjem določene naloge, ki niti ne sodi v okvir pogodbe o zaposlitvi, daljše obdobje opravljal nalogo po nalogu nadrejenega delavca, za kar si neutemeljeno prizadeva toženka. Enako neutemeljeno se zavzema, da bi se za odsotnosti z dela (letni dopust, bolniški stalež, tudi izobraževanje in praktični postopki samoobrambe) štelo, da je tožnik opravljal delo svojega delovnega mesta oziroma da ne bi bil upravičen do razlike, saj je nadomestilo plače, ki mu pripada, odvisno od plače v preteklem obdobju, kot je pravilno utemeljilo že sodišče prve stopnje.
odškodnina za neizkoriščen odmor - policist - mejna kontrola - narava dela
V primeru tožnika je dokazni postopek pokazal, da je tako glede na naravo kot intenzivnost dela odmor lahko koristil, zato ni bila podana zatrjevana protipravnost ravnanja toženke, posledično je sodišče prve stopnje zahtevek za plačilo odškodnine za neizkoriščeni odmor utemeljeno zavrnilo.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-8, 110/3. KZ-1 člen 122, 135, 191.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - nasilje v družini - nespoštovanje navodil zdravnika - lahka telesna poškodba - grožnja - prepoved opravljanja dela
Za obstoj odpovednega razloga po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 zadošča, da gre za kršitev pogodbene ali druge delovne obveznosti iz delovnega razmerja in ima kršitev vse znake kaznivega dejanja, pri čemer sodišče ni vezano na pravno kvalifikacijo kaznivega dejanja, kot jo v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi opredeli delodajalec, temveč zgolj na opis kršitve oziroma okoliščin, ki jo opredeljujejo.
ZDR-1 ne predpisuje, da mora delodajalec delavca, če izve za okoliščine, zaradi katerih delavcu ne gre več zaupati, takoj odstraniti z dela. Tretji odstavek 110. člena ZDR-1 daje možnost (in ne obveznost), da lahko šele ob uvedbi postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu (ne pa pred tem) prepove opravljati delo za čas trajanja postopka. Zato dejstvo, da delodajalec tožnika ni odstranil z dela, ne dokazuje neutemeljenosti odpovedi.