Ocena delovne uspešnosti je sicer res sestavljena iz posameznih elementov, a ne gre za matematično vrednotenje teh elementov niti ne more biti v pristojnosti sodišča presoja, ali je opravljanje določenih konkretnih del in nalog po vsebini oziroma glede na predpisane kriterije opravljeno visoko nad pričakovanji tožene stranke. Ocena sodišča je omejena izključno na presojo ustrezne uporabe posameznih kriterijev iz Uredbe, ne more pa nadomestiti subjektivne ocene tožene stranke oziroma tožničinega nadrejenega o tem, kakšen je tožničin prispevek k delovanju tožene stranke.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO
VDS00070598
ZPP člen 181, 181/1, 181/2, 181/3, 274. ZODPol člen 71, 71/1, 71/2, 71/3, 71/4, 71/5. ZZdrS člen 42. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 1, 1-3, 2, 2-1, 2-2. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 17, 17/5. URS člen 14, 14/1. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267.
pripravljenost za delo na delovnem mestu - nedopustna vsebina ugotovitvene tožbe - zahteva za oceno ustavnosti - kršitev načela enakosti pred zakonom - neposredna uporaba direktive - zavrženje tožbe na sodišču druge stopnje - razveljavitev prvostopenjske sodbe
Uporaba tretjega odstavka 71. člena ZODPol v delu, ki se nanaša na pripravljenost za delo na določenem kraju, bi pomenila uporabo predpisa, ki ni v skladu z Ustavo, in sicer s 14. členom URS - načelo enakosti pred zakonom, ki zakonodajalca zavezuje, da obravnava enake položaje enako, pri čemer dopušča različno urejanje enakih položajev, če obstajajo za takšno razlikovanje razumni in stvarni razlogi. Če zakonodajalec enake položaje ureja različno, kadar podlaga za različno urejanje niso okoliščine iz prvega odstavka 14. člena Ustave, pa mora za razlikovanje obstajati razumen razlog, ki izhaja iz narave stvari. Ni namreč razumnega razloga, ki bi izhajal iz narave stvari, da bi se pripravljenost za delo na določenem kraju glede delovnega časa obravnavala drugače kot dežurstvo zdravnikov.
odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - vojak - zadostna trditvena podlaga - dokazna ocena
Sodišče prve stopnje je zato pravilno ugotovilo, da tožnik na zatrjevane proste dni ni imel tedenskega počitka in je tudi navedlo kaj je na te dneve delal, in sicer kaj je delal od ponedeljka do sobote in kaj na nedelje. Čeprav sodišče ni navedlo po posameznih datumih kaj je delal tožnik, se odločitev lahko preizkusi.
Tožnik je prejel plačilo le za število ur opravljenega dela na dneve, ko bi moral imeti tedenski počitek in za katere posledično ni prejel plačila, zato ni prišlo do dvojnega plačila, kot to neutemeljeno uveljavljala toženka.
KPJS člen 39, 39/1, 39/1-11, 39/2. ZJU člen 26, 26/4, 33, 33/1. ZDR-1 člen 6, 6/1.
dodatek za delo v rizičnih razmerah - dokazno breme - diskriminacija
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da kljub temu, da je tožnica opravljala pretežno delo z uporabniki storitev, takšnega dela v celoti v konkretnem primeru ni mogoče šteti za delo v nevarnih pogojih. Pritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da tožnica v spornem obdobju, dela v rizičnih razmerah oziroma v nevarnih pogojih ni opravljala v večjem obsegu od priznanega.
Čeprav pritožba pravilno izpostavlja, da EU digitalno COVID potrdilo predstavlja javno listino, pa to ne pomeni, da ni dovoljeno dokazovati, da so dejstva v njej ugotovljena neresnično. Prav slednje pa je toženka nedvomno storila.
ZDR-1 člen 11, 85, 85/2, 110, 110/1, 110/1-1, 118, 118/2. KZ-1 člen 257a. ZPP člen 212, 227, 227/1, 227/5, 233, 233/1, 263, 339, 339/2, 339/2-8. ZDSS-1 člen 34, 41, 41/5. ZMEPIZ-1 člen 32.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - okoliščine, v katerih je od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor - višina denarnega povračila - stroški postopka
Ne glede na tožnikov položaj v SV, njena temeljna pravila ter načela, pomen njihove kršitve glede na ustroj delovanja SV, zlorabo izkazanega izjemnega zaupanja, povzročeno ogromno materialno škodo, itd., je imel tožnik pravico tako do seznanitve z očitanimi kršitvami kot do zagovora v zvezi z njimi. Za čas trajanja postopka odpovedi, ima delodajalec delavcu možnost prepovedati opravljanje dela in ga na ta način izločiti iz delovnega procesa, če je to glede na okoliščine treba. Pri tem pa ni pomembno, da to in sam zagovor (lahko) podaljšujeta postopek odpovedi ter delovno razmerje delavca, in ali je bilo to za toženko, glede na konkretne okoliščine, nesprejemljivo ali smiselno. Gre namreč za razumne posledice, s katerimi mora računati delodajalec v primeru tovrstnega prenehanja delovnega razmerja. Tudi sicer morebitno izogibanje zagovoru lahko predstavlja okoliščino iz drugega odstavka 85. člena ZDR-1, zaradi katere delodajalcu zagovora ni treba izvesti.
ZDR-1 člen 156. ZObr člen 97f. ZDSS-1 člen 34. ZPP člen 7, 7/1, 7/2, 212, 286, 286/3. URS člen 14.
odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - vojak - misija - vpogled v drug sodni spis - dodatno zaslišanje - izvedba dokazov po uradni dolžnosti - trditveno in dokazno breme - evidenca o izrabi delovnega časa
Ker tožnik zaradi kršenja pravice do tedenskega počitka uveljavlja plačilo materialne škode, bi moral določno navesti, katere naloge in po čigavem ukazu je opravljal na dneve, ko naj bi mu bil zagotovljen tedenski počitek.
V zvezi s prisilnim podpisovanjem evidenc pritožbeno sodišče poudarja, da zgolj podpis pripadnika SV na evidenci ne pomeni, da mu tedenski počitek ni bil kršen, saj lahko dokaže, da je kljub podpisu moral opravljati naloge na dan, ko naj bi mu bil zagotovljen počitek, vendar pa v okoliščinah konkretnega primera tožnik ni dokazal, da evidence ne bi dokazovale resničnega stanja, torej da mu je bil počitek omogočen.
ZSPJS člen 2, 2-13, 9, 9/3, 13, 13/2, 22d, 22d/1, 22e. Uredba o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence (2008) člen 2, 2/1, 2/1-1, 3-1, 4. ZDR-1 člen 43, 44, 200, 200/4. ZJU člen 5, 21, 21/1, 24, 24/2, 24/3, 24/5. Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih (2003) člen 44, 44/1.
plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela - čisti denarni zahtevek - plačilo po dejansko opravljenem delu - sistemizacija - zmotna uporaba materialnega prava - razveljavitev prvostopenjske sodbe
O tem, ali javni uslužbenec izpolnjuje predpisane pogoje za priznanje dodatka za delovno uspešnost zaradi povečanega obsega dela, mora v skladu z uveljavljenim sistemom, ki velja za javne uslužbence, najprej odločiti delodajalec s pisnim sklepom.
Dejstvo opravljanja nalog delokroga drugega delovnega mesta samo po sebi ni odločilno pri presoji, ali je javni uslužbenec upravičen do dela plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela.
Če delodajalec delavcu naloži opravljanje dela oziroma ta opravlja delo, ki je različno od dela, ki bi ga delavec moral opravljati po pogodbi o zaposlitvi, mu mora za opravljeno delo zagotoviti ustrezno plačilo. Če je to drugo delo ovrednoteno enako, do dodatnega plačila ni upravičen, nasprotno pa velja, kadar opravlja delo višje vrednotenega delovnega mesta. Dejstvo, ali ima delodajalec to višje delovno mesto sistemizirano, je nepomembno.
delovna uspešnost iz naslova povečanega obsega dela - vojaška oseba - dokazna ocena izpovedi prič
Dodatek za povečan obseg dela in obremenitve pripada (le) delavcem na tistih formacijskih dolžnostih, za katere je tako določila Vlada RS, oziroma je v pristojnosti delodajalca, da določi te formacijske dolžnosti kot formacijske dolžnosti, na katerih delavci opravljajo takšno delo, da so do dodatka upravičeni.
ZPDI člen 11a, 11a/1, 11a/2, 11a/6, 19a. ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-11. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 4, 4/2.
Ob pravilni uporabi materialnega prava je sodišče prve stopnje moralo ugoditi tožbenemu zahtevku tožnice za povrnitev stroškov izobraževanja v višini seštevka bruto plač, prejetih v času sodniškega pripravništva, saj je za to izpolnjen pogoj, tj. da je toženec zakonsko in pogodbeno prevzeto obveznost glede sklenitve delovnega razmerja na sodišču ali pri drugem pravosodnem organu po opravljenem PDI prekršil.
Toženec se s pritožbenim navajanjem, da je opravljal tudi dela, ki niso bila povezana s samim izobraževanjem in pridobitvijo znanj za opravljanje PDI, ne more razbremeniti te pogodbene oziroma zakonske obveznosti.
ZDR-1 člen 85, 85/2, 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1. KZ-1 člen 211, 211/1, 251, 251/1. ZPP člen 14.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - kršitev delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja - delo policista - seznanitev z razlogom za odpoved - pravočasnost odpovedi - začetek teka subjektivnega roka - utemeljenost odpovednega razloga - vezanost na kazensko sodbo
Začetek teka roka ni mogoče šteti od takrat, ko je zavarovalnica obvestila policijo o sumu predložitve ponarejene dokumentacije, niti takrat, ko so se pridobivali posamezni podatki v okviru notranjega varnostnega postopka. Prav iz razloga, ker je bil v postopku osumljen policist, je potrebna izvedba notranje varnostnega postopka, v okviru katerega so se ugotovile potrebne podlage za ukrep izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, o katerem lahko odloči le generalni direktor policije kot zakonit zastopnik tega organa.
ZObr člen 92, 92/2, 92/5, 93, 93/2. OZ člen 372, 372/1. ZSSloV člen 57, 57/5.
vračilo stroškov usposabljanja - vojaška oseba - delna sprememba izpodbijane sodbe
Sodišče prve stopnje je napačno presodilo, da nadomestilo plače za čas usposabljanja in izobraževanja ne predstavlja stroškov usposabljanja in izobraževanja.
ZObr člen 92, 92/2, 93, 93/2. ZSSloV člen 57. ZPP člen 214, 214/1, 214/2. OZ člen 372, 372/1.
vračilo stroškov usposabljanja - vojaška oseba - izračun stroškov - obseg povrnitve stroškov - revalorizacija
Toženec je moral opraviti Šolo za častnike poleg osnovnega vojaškega strokovnega usposabljanja, kar pomeni, da je tudi Šola za častnike ena od oblik osnovnega vojaškega usposabljanja in izobraževanja.
Drugi odstavek 93. člena ZObr ne daje podlage za stališče tožnice, da bi se moralo gledati, koliko dni od zaključka usposabljanja bi toženec še moral ostati v delovnem razmerju, in na tej podlagi izračunati sorazmerni del stroškov, ki bi jih moral povrniti toženec.
Pogoj za revalorizacijo stroškov je sklenjen dogovor, takšnega dogovora pa med strankama ni bilo.
Uredba o uvrstitvi formacijskih dolžnosti in nazivov v Slovenski vojski v plačne razrede (2008) člen 5, 5/1, 5/2. ZSPJS člen 24, 24/1, 24/3. ZObr člen 5, 5-12, 40, 40/8.
Vsak, ki vodi delo, ni avtomatično upravičen do položajnega dodatka. Skladno s prvim stavkom drugega odstavka 5. člena Uredbe o uvrstitvi bi tožniku položajni dodatek pripadal le, če bi vodil in organiziral delo notranje organizacijske enote, kar pa služba D. v vtoževanem obdobju ni bila.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00069383
ZDR-1 člen 142, 142/1, 154. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 18, 18/5. ZNPPol člen 4.
odškodnina za neizkoriščen odmor - odmor med delovnim časom - delo policista - mejna kontrola
Če bi bil odmor zaradi prihoda vozila ali nekega izrednega dogodka (npr. kaznivega dejanja ali prekrška), do katerih je prihajalo redko, prekinjen, bi ga tožnica lahko koristila kasneje ali pa v več delih, saj intenzivnost prehajanja meje in s tem mejne kontrole (kot tudi ostalih del) ni bila takšna, da odmora ne bi mogla koristiti. Tega ji ni preprečevala niti naloga opazovanja in varovanja okolice.
ZDR-1 člen 156. ZObr člen 46, 97f, 98c, 98c/1. Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 9, 9/1, 9/1-3, 9/2, 9/3. ZSPJS člen 3, 3/1.
odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - dodatek za nevarne naloge - vojak - misija - delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje
Za presojo, da tožniku ni bil omogočen tedenski počitek, je ob pravilni uporabi materialnega prava bistveno, kaj je počel na dan, ko je zaveden kot prost, ali mu je bilo to ukazano oziroma ali je bilo to nujno, in koliko časa je trajala delovna naloga. Ne zadostuje splošna ugotovitev, da je tožnik kot poveljnik oddelka skrbel za oddelek, njegove naloge pa so zajemale tudi izvajanje rednih in izrednih nalog ter priprav na redne naloge in sestanke, da je moral biti tako podrejenim kot tudi nadrejenim vselej na razpolago in dosegljiv.
Če je tožnik na dneve, ko je toženka trdila, da je imel tedenski počitek, moral delati, je upravičen do plačila le za toliko ur dela, kot jih je v času predvidenega tedenskega počitka dodatno opravil, in ne avtomatično za 8 ur, kot je to, zaradi zmotne uporabe materialnega prava, štelo sodišče prve stopnje.
Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (2008) člen 2, 2/1, 2/6, 4, 4/4, 4/6. ZSPJS člen 17, 17/1. ZPP člen 7, 180, 212.
preizkus ocene dela - uporaba kriterijev
Dejstva lahko najdejo pot v dejansko podlago sodbe samo preko navedb strank v skladu s 7., 180. in 212. členom ZPP. Trditvene podlage ni dovoljeno nadomestiti ali dopolniti z dokazi.
ZDR-1 člen 154. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 18, 18/5. ZNDM-2 člen 2. ZNPPol člen 4.
odškodnina za neizkoriščen odmor - policist - mejna kontrola
Na podlagi izvedenih dokazov je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je bila narava in intenzivnost tožnikovega dela (mejne kontrole in ostale tožnikove naloge) ter frekvenca delovne obremenitve takšna, da je omogočala koriščenje odmora med delovnim časom.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00069187
ZDR-1 člen 154. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 18, 18/5.
odškodnina za neizkoriščen odmor - delo policista - mejna kontrola
Ker narava tožnikovega dela ni bila takšna, da tožnik ni mogel koristiti odmora, je sodišče prve stopnje pravilno ugotavljalo, kakšna je bila intenzivnost dela, pri čemer je ugotovilo, da je bila intenzivnost dela med vikendi in dela prostimi dnevi ter ponoči nizka, tožnik pa je lahko odmor koristil vsaj v dveh delih. Pritožba zato neutemeljeno uveljavlja, da bi tožnik lahko odmor koristil le, če bi imel menjavo. Glede na naravo in intenzivnost dela bi tožnik tudi v primeru, če bi med koriščenjem odmora prejel nujni klic, preostanek odmora, glede na bistveno nižjo intenzivnost dela, lahko koristil kasneje.