DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00066885
ZDR-1 člen 154. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 18. ZNDM-2 člen 2. ZNPPol člen 4.
odmor med delovnim časom - odškodnina za neizkoriščen odmor - policist - mejna kontrola
Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da mejni prehodi niso bili tako obremenjeni, da tožnik med delovnim časom ne bi mogel izkoristiti pripadajočega odmora.
Iz ravnanja tožene stranke, kot je razvidno iz priloženih listin, na katere utemeljeno opozarja v pritožbi, ni mogoče zanesljivo sklepati, da je obstajala njena volja, da tožniku odpusti dolg, ki je predmet tega spora.
Če mora zaposleni vrniti stroške izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja ter nadomestila plače, se ti stroški obračunavajo v bruto zneskih, ki se prevrednotijo skladno s slovenskimi računovodskimi standardi. Pritožbeno sodišče šteje, da glede na dejstvo, da Pravilnika o izobraževanju, usposabljanju in izpopolnjevanju v Ministrstvu za obrambo za vojaško izobraževanje in usposabljanje ne velja, pri odločanju v tem sporu ni podlage za upoštevanje prevrednotenja, temveč je mogoče pod določbo drugega odstavka 93. člena ZObr subsumirati le zneske nadomestila plače in neposrednih stroškov izobraževanja.
ZDR-1 člen 154. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 18.
odškodnina za neizkoriščen odmor - odmor med delovnim časom - policist - mejna kontrola
Sodišče prve stopnje je na podlagi ocene izvedenih dokazov (izpovedi prič, podatki o prometu vozil) pravilno ugotovilo, da je intenzivnost tožnikovega dela, med katerim večkrat in dalj časa ni opravljal mejne kontrole, objektivno omogočala izrabo odmora. Pri tem je upoštevalo, da je šlo za manjše mejne prehode, ki so jih večinoma uporabljali domačini za pot na delo in kjer je bilo manj prometa.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00066832
ZDR-1 člen 126, 126/3, 154, 154/5. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 18.
odmor med delovnim časom - odškodnina za neizkoriščen odmor - policist - dežurstvo in straža
Intenzivnost tožnikovega dela je bila v nočni izmeni, čez vikende in dela proste dneve občutno nižja kot v času dnevne izmene med delovnikom, ko jim je bila za čas odmora zagotovljena zamenjava. V tem času je bilo manj telefonskih klicev, tožniku in ostalim ni bilo treba ves čas spremljati monitorjev, na voljo je bila kuhinja, prostor za počitek, lahko so opravili osebni klic ali pogledali kaj na internetu, saj narava in intenzivnost dela v nočni izmeni oziroma na praznik ali dela prosti dan ni bila takšna, da bi tožniku in ostalim, ki so objekt varovali, preprečila koriščenja odmora. Tožnikov delovni proces tako ni potekal nepretrgano in ni zahteval stalnega vsiljenega ritma dela. Zato mu, četudi je med odmorom ostal na delovnem mestu, odmora ni bilo treba posebej zagotavljati, saj si ga je lahko sam določil in ga tudi koristil.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00067303
ZDR-1 člen 154. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 18, 18/5. ZNDM-2 člen 2. ZNPPol člen 4.
odškodnina za neizkoriščen odmor - odmor med delovnim časom - policist - mejna kontrola - Direktiva 2003/88/ES
Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da mejni prehodi niso bili tako obremenjeni, da tožnica med delovnim časom ne bi mogla izkoristiti pripadajočega odmora.
ZSSloV člen 29, 29/6, 62, 62/1, 62/1-2. ZJU člen 16, 16/1, 94. ZVZD-1 člen 5, 12. ZDR-1 člen 6, 6/1, 34, 34/2, 35, 43, 43/2, 45, 48, 48/1, 49, 49/1. URS člen 14, 22, 49. ZNB člen 47. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 9, 9/2, 9/2-b, 9/2-c, 9/2-g, 9/2-i.
prenehanje delovnega razmerja - vojak - neupravičena odsotnost z dela - COVID-19 - pogoj PCT - testiranje zaposlenih - ustavna odločba - sorazmernost ukrepa - svoboda dela - sprememba pogodbe o zaposlitvi - obdelava osebnih podatkov - diskriminacija - osebna okoliščina
Na podlagi 94. člena ZJU je tožnik moral upoštevati navodila nadrejenih, skladno z 12. členom ZVZD-1 in 35. členom ZDR-1 pa je moral spoštovati in izvajati tudi ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu, kot je tudi pogoj PCT, kadar je to pogoj za opravljanje dela, kot je bilo v spornem obdobju. Neosnovane so pritožbene navedbe, da je testiranje kot pogoj za nastop in opravo dela predstavljalo obliko prisilnega dela, češ da delavec ni imel izbire, če je hotel obdržati delo, se je moral podrediti predpisanim ukrepom. Takšne navedbe povsem zgrešijo bistvo delovnega razmerja. Delavec se namreč prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca. Svoboda izbire delavca se tako nanaša na sklenitev in prenehanje delovnega razmerja. Ko pa je delavec vključen v organiziran delovni proces delodajalca, je dolžan delo opravljati po (zakonitih) navodilih in pod nadzorom delodajalca.
plačilo razlike v plači - plačilo za dejansko opravljeno delo
Tako imenovano plačilo po dejanskem delu, ki temelji na 44. členu ZDR-1, se prisodi v primerih, ko delavec, zaposlen na nižje vrednotenem delovnem mestu, v celoti ali deloma opravlja delo višje vrednotenega delovnega mesta, pri čemer gre za plačilo razlike v plači, ne pa za plačilo "dvojne" plače.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZSPJS člen 8, 8/1, 16, 16/3, 19, 19/1. ZODPol člen 110, 110/2, 110/3. Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (2008) člen 8, 8/2.
premestitev - razvrstitev v plačni razred - napredovanje javnih uslužbencev v plačne razrede
Določba drugega odstavka 8. člena Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede, da se pri prehodu na drugo delovno mesto v okviru javnega sektorja javnemu uslužbencu napredovalno obdobje ne prekine v primeru, če zasede delovno mesto v istem ali nižjem tarifnem razredu, v isti plačni podskupini ali na istovrstnih oziroma sorodnih delovnih mestih v različnih plačnih podskupinah, a contrario daje podlago za razlago, da se napredovalno obdobje prekine, če javni uslužbenec zasede oziroma se ga premesti na delovno mesto v višjem tarifnem razredu.
ZSPJS člen 3a, 9, 16, 16/2, 20, 20/2. Pravilnik o napredovanju strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev na področju socialnega varstva v nazive (2000) člen 2. ZSV člen 74. ZPP člen 11.
določitev osnovne plače - prevedba - uvrstitev v plačni razred - potrebni stroški postopka
Tožnici, ki ima le višješolsko izobrazbo in ki ji z odločbo ministra naziv višjega svetovalca ni bil nikoli podeljen, tega naziva in nanj navezujoče plače ni mogoče priznati.
ZIUPOPDVE člen 33, 87, 87/1, 87/4, 87/5. ZZUOOP člen 56. ZDR-1 člen 6. URS člen 2.
dodatek za nevarnost in posebne obremenitve - povečan obseg dela - COVID-19 - delo na domu - diskriminacija
Ker so se posebni, strožji (varnostni) ukrepi, ki so jih bili dolžni v okviru reorganizacije dela izvajati vsi zaposleni v javnih zdravstvenih in socialno varstvenih zavodih, v katerih so bili še posebej (nadpovprečno) izpostavljeni možnosti okužbe, izvajali v prostorih delodajalca, je tožena stranka utemeljeno odločila, da za čas dela od doma zaposlenim ta dodatek ne pripada.
Za povečan obseg dela je predvideno plačilo v skladu z določbami ZSPJS ter Uredbo o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence in ne plačilo po 87. členu ZIUPOPDVE.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00066370
ZDDO člen 39, 39/2. ZDR-1 člen 164. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 7, 7/2.
Tožnik neutemeljeno nasprotuje stališču, da je njegova pravica do dodatnih 5 dni letnega dopusta za leti 2018 in 2019 ugasnila z iztekom 15-mesečnega obdobja za prenos. Skladno s prakso SEU, ki ji sledi tudi naša sodna praksa, je 15-mesečno obdobje za prenos, ki sledi referenčnemu obdobju za izrabo letnega dopusta, ustrezno dolgo obdobje za prenos, po izteku katerega v izogib kopičenju letnega dopusta pravica do letnega dopusta ugasne.
Nekonkretiziranih navedb toženke, da je tožniku proste dni zagotovila oziroma da mu je tedenski počitek zagotovila praviloma ob nedeljah (pri čemer dnevi, ki jih je navedla, niso le nedelje, ampak tudi sobote), ne zadošča, da bi šteli, da je podala zadostno trditveno podlago, da bi bilo dejstvo zagotavljanja dveh dni tedenskega počitka sporno in s tem predmet dokazovanja.
Tožnik ni navedel, da bi predložil predpisano potrdilo (dokazilo) osebnega zdravnika ali specialista medicine dela, prometa in športa, iz katerega bi bilo razvidno, katerih testov preverjanja gibalnih sposobnosti ni sposoben opraviti, pri čemer je bistveno, da od 24. 6. 2019 do 27. 9. 2019 ni bil v bolniškem staležu. Preverjanja gibalnih sposobnosti bi se tako, kot je pravilno štelo sodišče prve stopnje, udeležil septembra 2019, pri čemer je pravilno ugotovilo, da vojaške osebe (kot je bil tožnik) vedo, da je preverjanje gibalnih sposobnosti njihova vsakoletna obveznost (ki jo morajo opraviti).
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00066516
ZDR-1 člen 154. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 4.
odmor med delovnim časom - odškodnina za neizkoriščen odmor - policist - Direktiva 2003/88/ES
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da toženi stranki ni mogoče očitati, da je tožniku kršila pravico do odmora, saj je imel tožnik ves čas možnost koristiti odmor.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00066191
ZDR-1 člen 154. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 18, 18/5. ZNPPol člen 6.
odmor med delovnim časom - odškodnina za neizkoriščen odmor - policist - mejna kontrola - Direktiva 2003/88/ES
Glede na majhno obremenjenost mejnih prehodov, na katerih je delal tožnik, je bila narava in intenziteta njegovega dela takšna, da mu je bilo omogočeno koriščenje odmora med delovnim časom, čeprav tega ni smel zapustiti in čeprav bi moral odmor prekiniti in opraviti mejno kontrolo. V zvezi s tem je pomembno, da delavec lahko odmor izrabi tudi v več delih.
Iz dokazne ocene jasno izhaja, da ni šlo zgolj za kratke sestanke informativne narave, temveč za obvezne, delovne sestanke, na katerih so pripadniki prejeli natančna navodila glede nalog, ki so jih morali opravljati, pregledani so bili cilji, poti, rezervne poti, poročalo se je o stanju opreme, vozil in moštva, itd. Vse navedeno tudi po stališču pritožbenega sodišča utemeljuje zaključek, da je šlo za opravila, ki so tožniku onemogočala izrabo tedenskega počitka.
ZDR-1 člen 20, 20/2, 34, 34/1, 85, 85/1, 89, 89/2.. ZJU člen 33, 33/2.. ZODPol člen 17.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo pred odpovedjo - seznanitev s kršitvijo - neupoštevanje navodil delodajalca - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sodbe
Pri presoji pogoja iz drugega odstavka 89. člena ZDR-1 se prvenstveno izhaja iz narave in teže kršitve. Tožnik je po ugotovitvi sodišča prve stopnje kršitve storil naklepno, teža ugotovljenih kršitev, ki jih je bilo po podaji pisnega opozorila več, pa utemeljuje odpoved. Nebistveno pri tem je, ali je tožnik sicer dobro opravljal delo in ali so mu sodelavci zaupali oziroma da ni omajal zaupanja prijaviteljev in da je bil sindikalni predstavnik, saj to niso okoliščine, ki bi vpivale na presojo možnosti nadaljevanja delovnega razmerja na podlagi ugotovljenega utemeljenega razloga.
ZJU člen 33, 33/2, 33a. ZDR-1 člen 20, 20/2, 84, 84/2, 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-8. ZPP člen 212, 215. ZDSS-1 člen 61. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (prečiščeno besedilo) (2003) člen 233, 233/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - policija - pravočasnost odpovedi - seznanitev z odpovednim razlogom - zloraba bolniškega staleža - odhod iz kraja bivanja
V pritožbi tožnik neutemeljeno poudarja, da sta tako osebni zdravnik kot psihiatrinja potrdila, da se je lahko v času bolniškega staleža prosto gibal, saj ne gre za to, da ne bi ravnal v skladu z navodili pristojnega zdravnika v okviru aktivnega bolniškega staleža v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, ampak je odpotoval iz kraja bivanja, za kar pa bi rabil izrecno odobritev (osebnega) zdravnika (drugi odstavek 233. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja).
JAVNI USLUŽBENCI - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
VSL00066118
ZZVZZ člen 63, 66. OZ člen 299, 299/1, 299/2, 378, 378/1. Splošni dogovor za pogodbeno leto 2017 (2017) člen 8, 8-1, 9, 9/3, 9/4, 37, 37/6, 39, 40.
javni sektor - plače javnih uslužbencev - kolektivna pogodba za javni sektor - aneks h kolektivni pogodbi - zdravstvena dejavnost - cena zdravstvenih storitev - kalkulacija cen - kršitev dogovora - povrnitev škode - Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) - odškodninska odgovornost zavoda - zamudne obresti - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - zamuda z izpolnitvijo obveznosti - določitev roka za izpolnitev obveznosti - poziv upnika k izpolnitvi obveznosti
Spremembe višine plač zdravnikov in zobozdravnikov so bile vsem deležnikom znane oziroma bi morale biti znane že več kot dva meseca pred sprejetjem Splošnega dogovora za leto 2017. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožena stranka povišanja plač zdravnikov in zobozdravnikov ni bila dolžna avtomatično upoštevati pri kalkulaciji cen. To povišanje bi namreč moralo biti upoštevano že pri sklenitvi Splošnega dogovora za leto 2017.
Splošni dogovor za leto 2017 in Pogodba določata le rok za plačilo zdravstvenih storitev izvajalki s strani Zavoda v primerih, ko plačilo ni sporno. Za primer, ko je plačilo zdravstvenih storitev med strankama sporno, pa je potrebno uporabiti specialno določbo šestega odstavka 37. člena Splošnega dogovora za leto 2017, ki ureja poseben postopek obračunavanja sporne obveznosti tožene stranke. Glede na navedeno je tako v tem primeru za presojo trenutka nastopa zamude treba uporabiti določilo drugega odstavka 299. člena OZ.
Veljavno pooblastilo za ocenjevanje je lahko tudi ustno, saj Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede ne zahteva, da bi to pooblastilo moralo biti dano v pisni obliki.
Na podlagi izpovedi tožnici nadrejenih, ki sta bila seznanjena z delom tožnice v letu 2018, se je sodišče prve stopnje, ki dela tožnice ne pozna in ni pristojno za njeno ocenjevanje, prepričalo, da podana ocena po kriterijih sodelovanja, interdisciplinarnosti in komuniciranju utemeljeno odstopa navzdol.