Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (2012) člen 5, 5/2.. Uredba o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela javnim uslužbencem in funkcionarjem v državnih organih (2006) člen 2, 2/4.. Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (2021) člen 5, 5/1.. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 3, 3/4.. ZCes-1 člen 54.. ZDR-1 člen 126, 126/3, 154, 154/1, 154/5.
odmor med delovnim časom - odškodnina za neizkoriščen odmor - povračilo stroškov prevoza na delo in z dela - najkrajša pot - kilometrina
Javnemu uslužbencu je mogoče določiti pot z upoštevanjem avtoceste le v primeru, če gre hkrati za najkrajšo (varno) pot. Javnim uslužbencem namreč pripada kilometrina le za takšno pot. Tako je do maja 2012 izhajalo iz četrtega odstavka 2. člena Uredbe o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela javnim uslužbencem in funkcionarjem v državnih organih, sedaj pa je to izrecno določeno v prvem odstavku 5. člena Aneksa h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti in četrtem odstavku 3. člena Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja. Enako stališče je zavzeto tudi v sodni praksi pritožbenega sodišča (Pdp 68/2020 in Pdp 25/2020). Tudi nova navodila glede povračila stroškov za prevoz na delo in z dela določajo, da se pri določitvi razdalje za povračilo kilometrine upošteva najkrajša razdalja, ki jo določi daljinomer.
ZPP člen 125, 239, 243, 263, 286b, 300, 300/1.. ZJU člen 189, 194, 195.. ZSPJS člen 3, 3a.
razlika v plači - določitev plačnega razreda javnega uslužbenca - zaslišanje stranke - ugovor zoper prepis zvočnega posnetka - pravnomočna odločitev - res iudicata
Pritožbeno sodišče soglaša s prvostopenjskim stališčem, da so bile zatrjevane nezakonitosti, zaradi katerih naj bi bila po mnenju pritožbe tožnica prikrajšana v plači za dva plačna razreda, že predmet pravnomočne sodne odločitve. Med strankama je bilo pravnomočno končanih več sodnih sporov v zvezi s pravilnostjo plače, kot bistvenega pa je prvostopenjsko sodišče pravilno izpostavilo Pd 206/2009 v zvezi s Pdp 136/2010, v katerem so bili zavrnjeni tožbeni zahtevki za razveljavitev pogodbe o zaposlitvi z dne 31. 7. 2008 in aneksa št. 1 k tej pogodbi z dne 30. 9. 2008, ter za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto referent III z osnovnim 19. plačnim razredom, z vsemi napredovanji pa s 24. plačnim razredom.
ZPP člen 325, 327, 327/3.. ZDR-1 člen 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-3, 89/2, 110, 110/1, 110/1-2, 112.. ZJU člen 93, 93/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo pred odpovedjo - subjektivni rok - predstavnik delavcev - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja - zmotna uporaba materialnega prava - pritožba kot predlog za dopolnitev sodbe
Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da določba prvega odstavka 85. člena ZDR-1 od toženke terja aktivno ugotavljanje morebitne kršitve, čemur toženka utemeljeno nasprotuje. Po navedeni določbi je opozorilo pravočasno, če je podano najkasneje v 60 dneh od ugotovitve kršitve in v šestih mesecih od nastanka kršitve. Pri tem se šteje, da delodajalec (predstojnik državnega organa) ugotovi kršitev, ko je seznanjen z vsemi bistvenimi elementi delavčeve kršitve in bistvenimi dejanskimi okoliščinami, ki lahko vplivajo na presojo kršitve. To pa je dejansko vprašanje, do katerega se sodišče prve stopnje še ni opredelilo. Glede na navedeno toženka v pritožbi utemeljeno opozarja, da sodišče prve stopnje ni ugotovilo, kdaj je začel teči subjektivni rok za pisno opozorilo.
dodatek za povečan obseg dela - pričakovani delovni rezultati - zmotna uporaba materialnega prava - razveljavitev sodbe
Za odločitev o upravičenosti do dodatka za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela je bistveno, kot izhaja iz 22.e člena ZSPJS in kot je obrazložilo Vrhovno sodišče RS v sklepih VIII Ips 11/2020 in VIII Ips 56/2020, ali javni uslužbenec preseže pričakovane rezultate dela v posameznem mesecu, pri čemer ni bistveno, ali te rezultate preseže z opravljanjem del in nalog svojega delovnega mesta ali zaradi opravljanja dela izven delokroga. Za presojo, ali preseže pričakovane rezultate dela, pa je treba najprej ugotoviti, kakšni so pričakovani rezultati dela javnega uslužbenca.
ZPP člen 7, 7/1, 70, 70-3, 212, 339, 339/1, 339/2, 339/2-2.. ZJU člen 5, 5/1, 5/2, 21.. ZSPJS člen 3, 3/3, 3a, 3a/1.. ZDR-1 člen 200.
sistem plač v javnem sektorju - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zmotna uporaba materialnega prava - vračilo preveč izplačane plače - vezanost na trditveno podlago strank
Pritožba utemeljeno očita, da razlogi sodišča prve stopnje o pristranskosti komisije pomenijo odločanje izven trditvene podlage (kršitev prvega odstavka 7. člena in 212. člena v zvezi s prvim odstavkom 339. člena ZPP). Tožnica namreč ni zatrjevala pristranskosti komisije z dejstvi, na katerih temelji izpodbijana sodba.
Pritožba pravilno navaja, da so prvostopenjski razlogi, zaradi katerih je sodišče sklep z dne 23. 12. 2020 razveljavilo, napačni tudi z materialnopravnega vidika. ZDR-1, ki obvezuje toženca glede uveljavljanja pravic delavcev, v 200. členu predvideva le, da o uveljavljanem varstvu odloča delodajalec (oziroma v tem primeru komisija, ki jo je imenovala direktorica v okviru svojih pristojnosti). Posebnih zahtev za nepristranskost odločevalca ne predpisuje, zlasti ne v smislu razlogov, ki jih je v zvezi s tem navedlo sodišče prve stopnje.
ZDR-1 člen 85, 85/2, 89, 89/1, 89/1-2.. ZPP člen 286, 286/3, 337, 337/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nesposobnost - habilitacija - pravica do zagovora - prekluzija - pritožbene novote
Sodišče prve stopnje je v zvezi z zagovorom, ki ga ureja drugi odstavek 85. člena ZDR-1, pravilno razlogovalo, da je v primeru, kot je tožnikov, ko delavec ne more z ničemer vplivati na ugotovljeni razlog nesposobnosti zaradi poteka izvolitve v naziv, šteti, da obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da zagovor omogoči.
Kot je pravilno utemeljilo sodišče prve stopnje in pri tem upoštevalo ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča RS, ki jo je navedlo v opombi (sodbi VS RS VIII Ips 136/2012, VIII Ips 185/2017), sta postopek habilitacije in delovnopravni položaj visokošolskega učitelja ločena.
misija - vojska - zmotna uporaba materialnega prava - odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - poveljnik
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je kršitev tožnikove pravice do tedenskega počitka utemeljena s pavšalnimi ugotovitvami o njegovih obveznostih, ki so bile povezane z opravljanjem poveljniške dolžnosti (učinkovito vodenje oddelka in izvajanje nalog, nadziranje podrejenih ter skrb za njihovo informiranje z vsakodnevnimi sestanki). Pritožba pravilno navaja, da dolžnost poveljnika sama po sebi ne zavezuje k obveznostim, ki bi jih bilo obvezno opraviti prav na dan predvidenega počitka. Tožnikov položaj in z njim povezane obveznosti namreč same po sebi ne omejujejo pravice do tedenskega počitka, če ni pri tem konkretno ugotovljeno, da so presegale obseg standardnih opravil, ki jih za vzdrževanje varnostne opremljenosti in za potrebe varnostnega protokola terja režim bivanja in dela na misiji.
prepoved opravljanja dela - razlika v plači - reparacija - začetek teka zastaralnega roka - zmotna uporaba materialnega prava - razveljavitev sodbe
Tako terjatev iz naslova prikrajšanja pri plači za čas prepovedi opravljanja dela kot za čas zaposlitve pri drugem delodajalcu je po svoji pravni naravi reparacijska; tožnik zatrjuje, da bi bil v primeru, če ne bi bilo nezakonite odpovedi, če bi se pogodba o zaposlitvi izvrševala, do vtoževanih zneskov upravičen. Za odločitev o utemeljenosti zahtevka je bistveno (poleg tega, ali je tožnik prikrajšan) le, da je odpoved nezakonita. Presoja sodišča prve stopnje, ki je zahtevek zavrnilo, ker protipravnega ravnanja toženke ni ugotovilo, je zmotna.
ZPP člen 213, 213/1, 213/2, 287, 287/2.. ZDR-1 člen 6, 6/1, 8, 154.. ZVarD člen 4, 4/1.. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 18, 18/5.
odškodnina za neizkoriščen odmor - diskriminacija - osebna okoliščina - razporeditev časa za odmor
Za kršitev diskriminacije sta značilna dva elementa: neenaka obravnava in nedopusten razlog neenake obravnave, ki ga predstavljajo primeroma naštete osebne okoliščine (spol, narodnost, rasa ali etnična pripadnost, vera ipd.). Osebne okoliščine so tiste osebne lastnosti, ki si jih posameznik ne izbere oziroma jih ne more spremeniti oziroma se jim zlahka odreči, ne pa odnosi med posamezniki oziroma njihovo ujemanje. Tako ni osebna okoliščina odnos komandirja do tožnika, niti osebnostno neujemanje med njima oziroma zatrjevano dojemanje tožnika s strani komandirja kot lenega delavca.
Tožnik nikoli ni zahteval zamenjave za čas izrabe odmora. Njegova pritožbena navedba, da zaradi narave dela ni imel zagotovljenega odmora, je neutemeljena.
ZNPPol člen 4.. ZPrCP člen 105, 105/2, 105/5, 105/5-2.. ZDR-1 člen 33, 34, 37, 85, 89, 89/1, 89/1-3, 118.. ZPP člen 286.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - policist - odklonitev preizkusa alkoholiziranosti - krivdni razlog - pisno opozorilo pred odpovedjo - sorazmernost ukrepa - kršitev cestnoprometnih predpisov
Tožnik bi kot višji kriminalist specialist moral tako v službenem kot tudi v zasebnem času ravnati v skladu s predpisi, česar bi se glede na dolgoletne delovne izkušnje v policiji (18 let) moral zavedati. Dela v organu, katerega temeljne naloge so na podlagi 4. člena ZNPPol med drugim tudi preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj in prekrškov ter odkrivanje in prijemanje njihovih storilcev, nadzor in urejanje prometa na javnih cestah ter vzdrževanje javnega reda. Tožnik je v zasebnem času storil prekršek, ki ga je v službenem času dolžan preprečevati, odkrivati, preiskovati, s tem pa je bil tudi slab zgled ostalim uslužbencem policije. Zaradi takšne prepletenosti vsebine prekrška, ki ga je storil, z naravo njegovega dela, je po presoji pritožbenega sodišča tožnikovo vožnjo pod vplivom alkohola šteti kot kršitev obveznosti iz delovnega razmerja (zlasti 37. člena ZDR-1), zaradi katere mu je bilo pisno opozorilo podano utemeljeno.
izraba letnega dopusta - napotitev v tujino - začasna premestitev delavca - referenčno obdobje
SEU je pravico do izrabe letnega dopusta omejilo na obdobje 15 mesecev za prenos (tako tudi sodba VSRS VIII Ips 42/2019). Vendar pa to v obravnavani zadevi ni odločilno. Tožnik je namreč na toženko že 2. 10. 2019 (torej še pred vrnitvijo iz tujine in vsekakor pred potekom obdobja za prenos in s tem pravočasno) naslovil zahtevo za koriščenje preostanka rednega letnega dopusta za leto 2018. Če bi mu toženka takrat omogočila izrabo tega dopusta (kar bi mu morala), bi ga lahko tožnik znotraj obdobja za prenos tudi dejansko izrabil. Ker pa mu toženka izrabe dopusta ni omogočila, je moral tožnik svojo pravico uveljavljati v sodnem postopku.
ZJU člen 16, 16/3.. ZDR-1 člen 148, 148/5.. ZDSS-1 člen 23, 23/1.. KPJS člen 7, 8, 40, 40/1, 40/2.. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 16, 16/8.. ZODPol člen 2.
kolektivni delovni spor - kršitev kolektivne pogodbe - procesna predpostavka za vložitev tožbe - dodatek za izmensko delo - razlaga kolektivne pogodbe - specialen predpis - sprememba sodbe
Nasprotna udeleženka v pritožbi utemeljeno graja stališče sodišča prve stopnje, da je izmena nedeljiva in da dodatek za izmensko delo pripada javnemu uslužbencu za celo izmeno, ne le za določene ure izmene. Že predlagatelj sam z dajatvenim zahtevkom ni zahteval dodatka za celo izmeno, ampak le za del popoldanske izmene od 12.00 ure dalje (namesto od 14.00 ure, kot ga je nasprotna udeleženka obračunavala). Tudi iz obrazložitve sodbe VS RS VIII Ips 20/2020 ne izhaja, da je izmena nedeljiva in da pripada delavcu dodatek za celo izmeno, ampak da ni mogoče za neizmensko delo priznati dodatka za čas po 14.00 (ali 12.00 uri), ker je določeno, da se sicer takrat začne popoldanska izmena oziroma upravičenost do dodatka za popoldansko izmeno. Določbe osmega odstavka 16. člena KPP, ki opredeli izmensko delo, ni mogoče razumeti drugače, kot da za čas pred 14.00 uro dodatek za izmensko delo ne pripada.
KPJS člen 39, 39/1, 39/1-11, 39/2.. ZPP člen 7, 212, 243.. ZIUZEOP člen 71.
dodatek za delo v rizičnih razmerah - epidemija - COVID-19 - dokazovanje z izvedencem
Pritožbeno sodišče soglaša s prvostopenjsko presojo, da tožnica v vtoževanem obdobju ni opravljala dela v nevarnih pogojih v smislu drugega odstavka 39. člena KPJS. Na razglašeno epidemijo se je toženec ustrezno odzval z uvedbo preventivnih ukrepov v delovnem procesu, ki so veljali tudi za tožnico. V zvezi z uporabo določbe, da pripada dodatek samo za tisti čas, ko delavec dela v nevarnih pogojih, pa je pravilna tudi prvostopenjska ugotovitev, da prav tako ni bilo mogoče ugotoviti, kdaj natančneje in koliko časa v okviru vtoževanega obdobja naj bi tožnica delala v pogojih, ki so po njenem mnenju nevarni (prijemanje ogrožujočega predmeta, dokumentacije, trajanje stika …).
udeležba na naroku - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sodbe - plačana odsotnost z dela
Zaradi neodložljivega opravka je javni uslužbenec lahko odsoten z dela večkrat v koledarskem letu. Po 41. členu ZDDO ima pravico do plačane odsotnosti z dela za vsak posamezni neodložljivi opravek v trajanju en dan, vendar tako da število dni odsotnosti iz tega razloga in drugih osebnih okoliščin, navedenih v tem členu, skupaj ne sme preseči sedem dni v koledarskem letu. Glede na navedeno je tožnica tudi za udeležbo na naroku 15. 10. 2020 upravičena do enega dneva odsotnosti z dela z nadomestilom plače.
Pravilna je odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka v delu, v katerem je tožnica zahtevala, da ji tožena stranka pravico do plačane odsotnosti z dela prizna s posebnim sklepom.
KPJS člen 39.. ZSPJS člen 30.. ZPP člen 7, 212.. ZIUOOPE člen 71.
nevarni delovni pogoji - COVID-19 - dodatek k plači - predlog za postavitev izvedenca
Pojem dela v nevarnih pogojih iz 39. člena KPJS je pravni standard, ki ga mora napolniti sodišče v vsakem posameznem primeru. Lahko bi v posameznem primeru delovni pogoji postali nevarni zaradi specifičnih konkretnih okoliščin, vendar dejanske ugotovitve v tej zadevi (pisarniško delo tožnice brez stika s strankami, na ustrezni razdalji od sodelavk ter ob upoštevanju preventivnih ukrepov in navodil tožene stranke) takega zaključka ne omogočajo. Zanj sodišče ni potrebovalo posebnega strokovnega znanja in ob nesporno razglašeni epidemiji ni bilo dolžno postaviti izvedenca epidemiologa, kot zmotno meni pritožba.
Sodišče prve stopnje je ugotavljalo, koliko časa v posameznem dnevu je tožnica opravljala delo v nevarnih pogojih, in sicer koliko časa je bila v stiku z dokumenti oziroma pošto, ki bi lahko bila okužena. Pri tem je izhajalo iz podatkov tožene stranke o fizični, elektronski pošti in pošti, ki so jo prinesli sodelavci. Pritožbeno sodišče soglaša s pritožbenimi navedbami, da so razlogi izpodbijane sodbe v tem delu nejasni in neobrazloženi, zato sodbe ni mogoče preizkusiti. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da tožnica za odpiranje fizične pošte ni porabila več kot 30 minut. Enako je sodišče prve stopnje zaključilo tudi glede pošte, ki so jo prinesli sodelavci. V obrazložitvi izpodbijane sodbe pa je povsem izostala obrazložitev o tem, na kakšen način oziroma na podlagi katerih dokazov je sodišče prve stopnje prišlo do ugotovitve navedenih dejstev.
Pojem dela v nevarnih pogojih iz 39. člena KPJS je pravni standard, ki ga mora napolniti sodišče v vsakem posameznem primeru.
misija - slovenska vojska - voznik - odškodnina za neizrabljene dni tedenskega počitka
Sodišče prve stopnje je zaključilo, da tožnik v času misije ni nikoli imel 24 ur neprekinjenega počitka. Ugotovilo je, da so bila slovenska vozila stara 30 let in zelo obrabljena, zato je bilo z njimi ogromno dela in popravil. Vsak dan jih je bilo potrebno vžgati, pregledovati tekočine in opraviti druge dnevne, tedenske in mesečne preglede. Tožnik je bil kot vodja voznikov odgovoren za vsa vozila v vodu, v vsakem trenutku je moral vedeti za vsako vozilo, vsakega voznika ter dnevno, tedensko in mesečno poročati glede stanja vozil. Moral je imeti evidence registracij in pregledov vsakega vozila ter pisati zahtevke za vozila. Njegovo delo vodje voznikov je po ugotovitvi sodišča prve stopnje trajalo zelo različno, tudi 5 ur dnevno (pisanje zahtevkov), vsak dan pa uro ali uro in pol (pogovor z vozniki, z glavnim logistom, ki je zagotavljal servise in rezervne dele, ter poročanje nadrejenim).
Tožnici je delovno razmerje na podlagi pogodbe o zaposlitvi, sklenjene za uradniško delovno mesto podsekretar, prenehalo po samem zakonu iz razloga, določenega v točki 1 prvega odstavka 154. člena ZJU, v zvezi s čimer je toženka izdala presojani ugotovitveni sklep z dne 18. 11. 2020; tožnica v roku treh mesecev od sklenitve pogodbe o zaposlitvi z dne 23. 12. 2019 ni opravila strokovnega izpita iz upravnega postopka.
misija - slovenska vojska - odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka
Sodišče prve stopnje sicer ni ugotovilo, koliko časa je trajala naloga preverjanja delovanja posebne opreme skupine E., kot mu očita pritožba, vendar to za odločitev ni bistveno. Upoštevaje še ostali dve nalogi – preverjanje varnostne situacije in načrtovanje naloge za naslednji dan oziroma načrtovanje terenske naloge skupaj s sestankom, ki sta trajali skupaj tri ure in pol – je pravilno presodilo, da je bila tožniku pravica do tedenskega počitka, ki mu jo dajeta 156. člen ZDR-1 in 97.f člen ZObr kršena. Toženka se v pritožbi neutemeljeno zavzema za stališče, da opravljanje določene naloge, kot je naloga preverjanja varnostne situacije, ne posega v pravico do tedenskega počitka, in daje primerjavo s pripravami na službeno potovanje v ponedeljek; pri tožniku ni šlo za službeno pot, nalogo pa je moral opraviti zaradi zagotavljanja varnosti tako skupine E., katere vodja je bil, kot skupine za varovanje skupine E.
javni uslužbenci - del plače za delovno uspešnost - povečan obseg dela - razveljavitev sodbe - zmotna uporaba materialnega prava
Tožnik v pritožbi utemeljeno graja stališče sodišča prve stopnje, da so sredstva bistvena za presojo, ali je javni uslužbenec upravičen do plačila za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela.
Za odločitev, ali je javni uslužbenec upravičen do plačila, je bistveno le, kot izhaja iz 22.e člena ZSPJS in kot je obrazložilo Vrhovno sodišče RS v sklepu VIII Ips 56/2020, ali je z obsegom opravljanega dela presegel pričakovane rezultate dela v posameznem mesecu.