ZSSloV člen 53.. ZDR-1 člen 158, 179.. ZJU člen 140.. ZObr člen 46, 98c.. ZDavP-2 člen 57, 57/3, 283, 283/1.. Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 9, 9/1, 9/1-3, 9/2, 9/3.
vojak - misija - dnevni počitek - premoženjska škoda - denarna odškodnina - ustrezna trditvena podlaga - dokazna ocena - višina odškodnine - neto - urna postavka - dodatek za nevarne naloge - odredba ministra - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sodbe
Če je pripadnik slovenske vojske upravičen do plačila za opravljeno delo v pavšalnem znesku, kadar mu je dnevni počitek zagotovljen, je v nasprotnem primeru (ko je dejansko opravil več dela, kot je bilo predvideno, prav v času, ko bi moral med dvema zaporednima dnevoma počivati) prikrajšan in ima pravico do odškodnine za premoženjsko škodo za več opravljene ure dela na račun nezagotovljenega počitka.
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ker je tožnici prisodilo neto znesek iz naslova odškodnine (VIII Ips 23/2019). S takšno odločitvijo je posredno odločilo o obveznosti obračuna in plačila davkov ter prispevkov, ki v času odločanja o utemeljenosti zahtevka še ni nastala. Nastala bo, ko bo toženka v korist tožnice izvršila plačilo, in sicer glede na predpis, ki ureja obremenitev prisojenega zneska z davki in prispevki v času izplačila (tretji odstavek 57. člena in prvi odstavek 283. člena ZdavP-2).
Pravna podlaga za določitev dodatka za nevarne naloge posameznemu pripadniku na MOM ni zgolj ZObr in Uredba, temveč predvsem splošni akt ministra, s katerim določi dodatek za izvajanje nevarnih nalog na podlagi sprejete odločitve o napotitvi v MOM v skladu z mandatom in načrtom MOM. Pripadnik je tako lahko upravičen le do takšnega dodatka, kot je za konkretno misijo določen v odredbi ministra. Takšno stališče izhaja tudi iz sodne prakse Vrhovnega sodišča RS (VIII Ips 34/2020, VIII Ips 5/2021, VIII Ips 28/2021, VIII Ips 37/2021, s katero je bila spremenjena odločitev Pdp 618/2020, na katero se sklicuje pritožba).
ZDR-1 člen 155.. ZObr člen 98c, 98c/2, 97f.. ZSSloV člen 3, 3/1, 3/1-9, 53, 53/2.. Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 3, 3/1, 6, 6/2.
vojak - misija - dnevni počitek - premoženjska škoda - denarna odškodnina - nepopolno dejansko stanje - zmotna uporaba materialnega prava - razveljavitev sodbe
Tožena stranka v pritožbi utemeljeno opozarja, da je bil tožniku dnevni počitek zagotovo vsaj delno (v določenem obsegu ur) omogočen. Sodišče prve stopnje je odločitev o odškodnini za vseh 11 ur dnevnega počitka v posameznem dnevu zmotno utemeljilo z obrazložitvijo, da pravica do dnevnega počitka predstavlja vsebinsko enovito pravico, ki je kršena že z vsakršnim posegom vanjo. V istovrstnih sporih, v katerih so tožniki uveljavljali odškodnino za premoženjsko škodo za kršitev pogodbe zaradi več opravljenih ur dela zaradi nezagotovljenega dnevnega počitka, je Vrhovno sodišče RS utemeljilo, da ni bistvena sama pravica do dnevnega počitka, ampak kršitev obveznosti plačila za (dejansko) opravljeno delo. V tem okviru pa je bistveno, koliko ur dela (več) je opravil, česar sodišče prve stopnje doslej zaradi zmotne materialnopravne presoje ni ugotavljalo.
ZPP člen 243, 339, 339/2, 339/2-4.. ZODPol člen 95, 95/1, 95/2, 95/3.. ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b.. OZ člen 2, 3, 9.
povračilo stroškov izobraževanja - stvarna pristojnost - delovni spor - kandidat za policista - pogodba o izobraževanju - načelo pogodbene svobode - načelo dispozitivnosti - dolžnost izpolnitve
Glede pravice do izobraževanja v ZODPol ni določb, na podlagi katerih bi se pravice do izobraževanja v Policiji že zaposlenega delavca ne štelo za pravico iz delovnega razmerja, temveč za kakšno drugo pravico. Obravnavani spor za povrnitev stroškov izobraževanja delavca, ki izhaja iz delovnega razmerja med tožečo stranko in tožencem, se šteje za individualni delovni spor po b) točki prvega odstavka 5. člena ZDSS-1, t. j. spor o pravici, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja, o katerem je pristojno odločati delovno sodišče. To potrjuje tudi stališče sodne prakse v primerljivih zadevah, ki spore zaradi vračila stroškov izobraževanja iz delovnega razmerja opredeljuje kot delovne spore (prim. III R 20/2007 in VIII R 37/2008).
Zmotno je stališče pritožbe, da toženec ni dolžan vrniti stroškov izobraževanja, ker je za opravljeno dejansko delo prejel plačo. Po drugem odstavku 95. člena ZODPol je udeleženec izobraževanja dolžan policiji povrniti stroške izobraževanja, če v roku, določenem v pogodbi o izobraževanju, ne zaključi izobraževanja. Tožeča stranka je upravičena zahtevati povrnitev tistega, kar je izplačala tožencu za čas odobrenega izobraževanja oziroma praktičnega usposabljanja v policijskih enotah.
ZPP člen 279b.. ZUstS člen 43, 44.. ZJU člen 156a.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - sklep o prekinitvi postopka - pravni interes za vložitev tožbe - odločitev ustavnega sodišča - razveljavitev določbe zakona
Posamični akti, ki so zaradi odločbe ustavnega sodišča ostali brez pravne podlage, so še vedno predmet presoje v rednem sodnem postopku. Tožnik je imel ves čas postopka pravni interes za razveljavitev sklepa o redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga brez utemeljevanja, ker je sklep še vedno obstajal, tožniku pa so s pravočasno vložitvijo tožbe za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi nastali tudi stroški postopka v tem individualnem delovnem sporu.
Ker je toženka tožniku redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov brez utemeljevanja na podlagi 156.a člena ZJU, ki je bil z odločbo ustavnega sodišča z dne 18. 11. 2021 razveljavljen, je sodišče prve stopnje pravilno razveljavilo sklep ministra za notranje zadeve o redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku z dne 10. 2. 2021 in sklep Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja z dne 22. 4. 2021, s katerim je bil sklep organa prve stopnje potrjen.
Sodišče prve stopnje je glede na ugotovitev, da tožnica kljub opravljanju dela v projektni skupini ni opravljala povečanega obsega celotnega dela in ni bila prekomerno obremenjena, tožbeni zahtevek pravilno zavrnilo, upoštevajoč 22.e člen ZSPJS, ki opredeljuje plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela javnih uslužbencev.
Pogosta odsotnost z delovnega mesta in neopravljanje dela oziroma zadrževanje na drugih lokacijah v delovnem času tudi po stališču pritožbenega sodišča utemeljujeta zaključek o tem, da delavec v takšnem primeru ni nadpovprečno obremenjen z delovnimi nalogami.
Aneks h Kolektivni pogodbi za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji (2008) člen 4.. ZJU člen 57.. ZUJIK člen 45, 47.. Kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji (1994) člen 11.
javni zavod - razporeditev na delovno mesto - izpolnjevanje pogojev - potreba po delu
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek, saj za njegovo razporeditev na delovno mesto priznani solistični orkestrski glasbenik ne zadostuje le dejstvo, da zanj izpolnjuje pogoje. Razporeditev ni avtomatična, saj je odvisna od potreb toženke po tovrstnem kadru, torej od njenega kadrovskega načrta.
Na podlagi izpovedi G. G. je sodišče prve stopnje štelo za dokazano, da mu je tožnik 13. 10. 2018 rekel, da je potrebno razstavo nadgraditi, sicer je njegova (tožnikova, op. s.) naloga, da ga spravi iz službe.
Grožnja z izgubo službe nedvomno ni primeren način vzpodbude podrejenih k boljšemu delu, vendar po presoji pritožbenega sodišča tožnikovih besed (tudi upoštevaje njegov položaj poveljujočega in da so bile očitane besede izrečene v zvezi s pričakovano izvršitvijo delovne naloge) ni mogoče opredeliti kot objektivno osebno žaljivih.
ZDR-1 člen 6, 6/1, 20, 20/3, 85, 85/2, 89, 89/1, 89/1-2, 137, 138, 138/1, 138/2.. ZOFVI člen 48, 49, 49/1, 59.. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (1994) člen 75.. ZPP člen 154, 154/2, 337, 337/1.. ZZ člen 54, 54/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - pogodba o zaposlitvi za določen čas - ravnatelj - prenehanje mandata - prenehanje delodajalca - izbris iz sodnega registra - pristojna oseba za podajo odpovedi - pravica do zagovora - diskriminacija - čakanje na delo doma - nadomestilo plače - pritožbena novota - načelo uspeha - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Tožnik ni bil razrešen kot ravnatelj, ampak mu je funkcija oziroma mandat prenehal po samem zakonu, ker je prenehal obstajati zavod, v katerem je opravljal funkcijo poslovodnega organa. Ker tožnik ni bil razrešen, tožena stranka ni bila dolžna postopati po določbi 59. člena ZOFVI, ki ureja postopek za razrešitev ravnatelja. Prenehanje mandata zaradi razrešitve pa tudi ni edini primer, ko delodajalec lahko delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. To lahko stori tudi v primeru, kot je konkretni, ko je tožniku mandat prenehal po samem zakonu.
Tožena stranka neutemeljeno navaja, da ni imela druge možnosti kot to, da tožnika napoti na čakanje na delo doma v času teka odpovednega roka, saj zaradi prenehanja mandata ni več izpolnjeval pogojev za opravljanje dela ravnatelja. Kadar delavec dela ne more opravljati, hkrati pa niso izpolnjeni pogoji po določbi 138. člena ZDR-1, je delodajalec dolžan delavcu za čas, ko dela ne opravlja - pa razlogi za to niso nastali na strani delavca - izplačevati polno nadomestilo plače po določbi 137. člena ZDR-1.
ZPP člen 2, 7, 182, 212, 339, 339/1.. ZZ člen 38, 38/1, 38/2, 38/3, 39, 42.. ZDR-1 člen 118.
zakonitost razrešitve - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi nesposobnosti - primarni in podredni tožbeni zahtevek - navidezna eventualna kumulacija tožbenih zahtevkov - javni zavod - neobrazložen sklep - seznanitev z očitki - pravica delavca do zagovora
Pritožbeno sodišče se strinja z razlogovanjem, da je (primarni) zahtevek, da se sklep o razrešitvi kot nezakonit razveljavi, po vsebini enak (podrednemu) zahtevku za ugotovitev, da je sklep o razrešitvi nezakonit. Ker ni šlo za pravo razmerje primarnosti in podrejenosti oziroma za eventualno kumulacijo zahtevkov, je sodišče lahko odločilo o nezakonitosti sklepa o razrešitvi tožnice, ne da bi posebej zavrnilo zahtevek za razveljavitev sklepa o razrešitvi zaradi nezakonitosti.
Glede na jasne določbe 38. in 39. člena ZZ glede obveznosti toženke v postopku razrešitve, pritožba neutemeljeno zagovarja stališče, da na zakonitost razrešitve ne vpliva dejstvo, da dnevni red 8. oziroma 9. seje ni izrecno vseboval besede "razrešitev" temveč točko "Presoja ustreznosti vodenja strokovnega dela", saj je prav jasna opredelitev dejstva, da je zoper strokovnega vodjo uveden postopek razrešitve, obvezna po 38. členu ZZ ter s tem pogoj za zakonitost same razrešitve.
Ker je sklep o razrešitvi neobrazložen in tožnica tudi iz sklepa ni mogla ugotoviti, kaj se ji sploh očita, bi morala toženka tožnici vsaj v postopku redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti predstaviti očitke in ji omogočiti zagovor.
Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (2012) člen 5, 5/2.. Uredba o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela javnim uslužbencem in funkcionarjem v državnih organih (2006) člen 2, 2/4.. Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (2021) člen 5, 5/1.. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 3, 3/4.. ZCes-1 člen 54.. ZDR-1 člen 126, 126/3, 154, 154/1, 154/5.
odmor med delovnim časom - odškodnina za neizkoriščen odmor - povračilo stroškov prevoza na delo in z dela - najkrajša pot - kilometrina
Javnemu uslužbencu je mogoče določiti pot z upoštevanjem avtoceste le v primeru, če gre hkrati za najkrajšo (varno) pot. Javnim uslužbencem namreč pripada kilometrina le za takšno pot. Tako je do maja 2012 izhajalo iz četrtega odstavka 2. člena Uredbe o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela javnim uslužbencem in funkcionarjem v državnih organih, sedaj pa je to izrecno določeno v prvem odstavku 5. člena Aneksa h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti in četrtem odstavku 3. člena Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja. Enako stališče je zavzeto tudi v sodni praksi pritožbenega sodišča (Pdp 68/2020 in Pdp 25/2020). Tudi nova navodila glede povračila stroškov za prevoz na delo in z dela določajo, da se pri določitvi razdalje za povračilo kilometrine upošteva najkrajša razdalja, ki jo določi daljinomer.
ZPP člen 125, 239, 243, 263, 286b, 300, 300/1.. ZJU člen 189, 194, 195.. ZSPJS člen 3, 3a.
razlika v plači - določitev plačnega razreda javnega uslužbenca - zaslišanje stranke - ugovor zoper prepis zvočnega posnetka - pravnomočna odločitev - res iudicata
Pritožbeno sodišče soglaša s prvostopenjskim stališčem, da so bile zatrjevane nezakonitosti, zaradi katerih naj bi bila po mnenju pritožbe tožnica prikrajšana v plači za dva plačna razreda, že predmet pravnomočne sodne odločitve. Med strankama je bilo pravnomočno končanih več sodnih sporov v zvezi s pravilnostjo plače, kot bistvenega pa je prvostopenjsko sodišče pravilno izpostavilo Pd 206/2009 v zvezi s Pdp 136/2010, v katerem so bili zavrnjeni tožbeni zahtevki za razveljavitev pogodbe o zaposlitvi z dne 31. 7. 2008 in aneksa št. 1 k tej pogodbi z dne 30. 9. 2008, ter za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto referent III z osnovnim 19. plačnim razredom, z vsemi napredovanji pa s 24. plačnim razredom.
ZPP člen 325, 327, 327/3.. ZDR-1 člen 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-3, 89/2, 110, 110/1, 110/1-2, 112.. ZJU člen 93, 93/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo pred odpovedjo - subjektivni rok - predstavnik delavcev - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja - zmotna uporaba materialnega prava - pritožba kot predlog za dopolnitev sodbe
Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da določba prvega odstavka 85. člena ZDR-1 od toženke terja aktivno ugotavljanje morebitne kršitve, čemur toženka utemeljeno nasprotuje. Po navedeni določbi je opozorilo pravočasno, če je podano najkasneje v 60 dneh od ugotovitve kršitve in v šestih mesecih od nastanka kršitve. Pri tem se šteje, da delodajalec (predstojnik državnega organa) ugotovi kršitev, ko je seznanjen z vsemi bistvenimi elementi delavčeve kršitve in bistvenimi dejanskimi okoliščinami, ki lahko vplivajo na presojo kršitve. To pa je dejansko vprašanje, do katerega se sodišče prve stopnje še ni opredelilo. Glede na navedeno toženka v pritožbi utemeljeno opozarja, da sodišče prve stopnje ni ugotovilo, kdaj je začel teči subjektivni rok za pisno opozorilo.
dodatek za povečan obseg dela - pričakovani delovni rezultati - zmotna uporaba materialnega prava - razveljavitev sodbe
Za odločitev o upravičenosti do dodatka za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela je bistveno, kot izhaja iz 22.e člena ZSPJS in kot je obrazložilo Vrhovno sodišče RS v sklepih VIII Ips 11/2020 in VIII Ips 56/2020, ali javni uslužbenec preseže pričakovane rezultate dela v posameznem mesecu, pri čemer ni bistveno, ali te rezultate preseže z opravljanjem del in nalog svojega delovnega mesta ali zaradi opravljanja dela izven delokroga. Za presojo, ali preseže pričakovane rezultate dela, pa je treba najprej ugotoviti, kakšni so pričakovani rezultati dela javnega uslužbenca.
ZPP člen 7, 7/1, 70, 70-3, 212, 339, 339/1, 339/2, 339/2-2.. ZJU člen 5, 5/1, 5/2, 21.. ZSPJS člen 3, 3/3, 3a, 3a/1.. ZDR-1 člen 200.
sistem plač v javnem sektorju - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zmotna uporaba materialnega prava - vračilo preveč izplačane plače - vezanost na trditveno podlago strank
Pritožba utemeljeno očita, da razlogi sodišča prve stopnje o pristranskosti komisije pomenijo odločanje izven trditvene podlage (kršitev prvega odstavka 7. člena in 212. člena v zvezi s prvim odstavkom 339. člena ZPP). Tožnica namreč ni zatrjevala pristranskosti komisije z dejstvi, na katerih temelji izpodbijana sodba.
Pritožba pravilno navaja, da so prvostopenjski razlogi, zaradi katerih je sodišče sklep z dne 23. 12. 2020 razveljavilo, napačni tudi z materialnopravnega vidika. ZDR-1, ki obvezuje toženca glede uveljavljanja pravic delavcev, v 200. členu predvideva le, da o uveljavljanem varstvu odloča delodajalec (oziroma v tem primeru komisija, ki jo je imenovala direktorica v okviru svojih pristojnosti). Posebnih zahtev za nepristranskost odločevalca ne predpisuje, zlasti ne v smislu razlogov, ki jih je v zvezi s tem navedlo sodišče prve stopnje.
ZDR-1 člen 85, 85/2, 89, 89/1, 89/1-2.. ZPP člen 286, 286/3, 337, 337/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nesposobnost - habilitacija - pravica do zagovora - prekluzija - pritožbene novote
Sodišče prve stopnje je v zvezi z zagovorom, ki ga ureja drugi odstavek 85. člena ZDR-1, pravilno razlogovalo, da je v primeru, kot je tožnikov, ko delavec ne more z ničemer vplivati na ugotovljeni razlog nesposobnosti zaradi poteka izvolitve v naziv, šteti, da obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da zagovor omogoči.
Kot je pravilno utemeljilo sodišče prve stopnje in pri tem upoštevalo ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča RS, ki jo je navedlo v opombi (sodbi VS RS VIII Ips 136/2012, VIII Ips 185/2017), sta postopek habilitacije in delovnopravni položaj visokošolskega učitelja ločena.
misija - vojska - zmotna uporaba materialnega prava - odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - poveljnik
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je kršitev tožnikove pravice do tedenskega počitka utemeljena s pavšalnimi ugotovitvami o njegovih obveznostih, ki so bile povezane z opravljanjem poveljniške dolžnosti (učinkovito vodenje oddelka in izvajanje nalog, nadziranje podrejenih ter skrb za njihovo informiranje z vsakodnevnimi sestanki). Pritožba pravilno navaja, da dolžnost poveljnika sama po sebi ne zavezuje k obveznostim, ki bi jih bilo obvezno opraviti prav na dan predvidenega počitka. Tožnikov položaj in z njim povezane obveznosti namreč same po sebi ne omejujejo pravice do tedenskega počitka, če ni pri tem konkretno ugotovljeno, da so presegale obseg standardnih opravil, ki jih za vzdrževanje varnostne opremljenosti in za potrebe varnostnega protokola terja režim bivanja in dela na misiji.
prepoved opravljanja dela - razlika v plači - reparacija - začetek teka zastaralnega roka - zmotna uporaba materialnega prava - razveljavitev sodbe
Tako terjatev iz naslova prikrajšanja pri plači za čas prepovedi opravljanja dela kot za čas zaposlitve pri drugem delodajalcu je po svoji pravni naravi reparacijska; tožnik zatrjuje, da bi bil v primeru, če ne bi bilo nezakonite odpovedi, če bi se pogodba o zaposlitvi izvrševala, do vtoževanih zneskov upravičen. Za odločitev o utemeljenosti zahtevka je bistveno (poleg tega, ali je tožnik prikrajšan) le, da je odpoved nezakonita. Presoja sodišča prve stopnje, ki je zahtevek zavrnilo, ker protipravnega ravnanja toženke ni ugotovilo, je zmotna.
ZPP člen 213, 213/1, 213/2, 287, 287/2.. ZDR-1 člen 6, 6/1, 8, 154.. ZVarD člen 4, 4/1.. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 18, 18/5.
odškodnina za neizkoriščen odmor - diskriminacija - osebna okoliščina - razporeditev časa za odmor
Za kršitev diskriminacije sta značilna dva elementa: neenaka obravnava in nedopusten razlog neenake obravnave, ki ga predstavljajo primeroma naštete osebne okoliščine (spol, narodnost, rasa ali etnična pripadnost, vera ipd.). Osebne okoliščine so tiste osebne lastnosti, ki si jih posameznik ne izbere oziroma jih ne more spremeniti oziroma se jim zlahka odreči, ne pa odnosi med posamezniki oziroma njihovo ujemanje. Tako ni osebna okoliščina odnos komandirja do tožnika, niti osebnostno neujemanje med njima oziroma zatrjevano dojemanje tožnika s strani komandirja kot lenega delavca.
Tožnik nikoli ni zahteval zamenjave za čas izrabe odmora. Njegova pritožbena navedba, da zaradi narave dela ni imel zagotovljenega odmora, je neutemeljena.
ZNPPol člen 4.. ZPrCP člen 105, 105/2, 105/5, 105/5-2.. ZDR-1 člen 33, 34, 37, 85, 89, 89/1, 89/1-3, 118.. ZPP člen 286.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - policist - odklonitev preizkusa alkoholiziranosti - krivdni razlog - pisno opozorilo pred odpovedjo - sorazmernost ukrepa - kršitev cestnoprometnih predpisov
Tožnik bi kot višji kriminalist specialist moral tako v službenem kot tudi v zasebnem času ravnati v skladu s predpisi, česar bi se glede na dolgoletne delovne izkušnje v policiji (18 let) moral zavedati. Dela v organu, katerega temeljne naloge so na podlagi 4. člena ZNPPol med drugim tudi preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj in prekrškov ter odkrivanje in prijemanje njihovih storilcev, nadzor in urejanje prometa na javnih cestah ter vzdrževanje javnega reda. Tožnik je v zasebnem času storil prekršek, ki ga je v službenem času dolžan preprečevati, odkrivati, preiskovati, s tem pa je bil tudi slab zgled ostalim uslužbencem policije. Zaradi takšne prepletenosti vsebine prekrška, ki ga je storil, z naravo njegovega dela, je po presoji pritožbenega sodišča tožnikovo vožnjo pod vplivom alkohola šteti kot kršitev obveznosti iz delovnega razmerja (zlasti 37. člena ZDR-1), zaradi katere mu je bilo pisno opozorilo podano utemeljeno.
izraba letnega dopusta - napotitev v tujino - začasna premestitev delavca - referenčno obdobje
SEU je pravico do izrabe letnega dopusta omejilo na obdobje 15 mesecev za prenos (tako tudi sodba VSRS VIII Ips 42/2019). Vendar pa to v obravnavani zadevi ni odločilno. Tožnik je namreč na toženko že 2. 10. 2019 (torej še pred vrnitvijo iz tujine in vsekakor pred potekom obdobja za prenos in s tem pravočasno) naslovil zahtevo za koriščenje preostanka rednega letnega dopusta za leto 2018. Če bi mu toženka takrat omogočila izrabo tega dopusta (kar bi mu morala), bi ga lahko tožnik znotraj obdobja za prenos tudi dejansko izrabil. Ker pa mu toženka izrabe dopusta ni omogočila, je moral tožnik svojo pravico uveljavljati v sodnem postopku.