DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00055983
ZS člen 113a.
javni zavod - delovni čas - pripravljenost za delo - delo prek polnega delovnega časa - davki in prispevki - razlika v plači
Oddaljenost prebivališča od kraja opravljanja dela, na katerega je moral tožnik priti v eni uri, sama po sebi ni upoštevna, še manj pa bistvena za opredelitev celotnega obdobja razpoložljivosti kot "delovnega časa". Ključno je, da tožnik v tem obdobju v povprečju ni bil pogosto pozvan k opravljanju nalog (intervencij) oziroma da te niso bile intenzivne, zato tudi nakazovanje možnosti požara oziroma velike škode na delovnih sredstvih ne more pripeljati do drugačnega zaključka.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - dve odpovedi - nezakonitost odpovedi - pravni interes za tožbo - sodno varstvo
Četrti odstavek 24. člena ZJU določa, da je zoper sklep o pravici oziroma obveznosti iz delovnega razmerja dovoljeno sodno varstvo pred delovnim sodiščem pod pogojem, da je javni uslužbenec izkoristil možnost pritožbe. Glede na to, da sam zakon daje delavcu oziroma javnemu uslužbencu pravico do sodnega varstva, se pravni interes predpostavlja, in sicer neodvisno od tega, če je javnemu uslužbencu pred izdajo sklepa komisije za delovno razmerje delovno razmerje pri delodajalcu prenehalo.
Pravni interes tožnika za tožbo s prenehanjem delovnega razmerja oziroma pravnomočno odločitvijo v sporu, v katerem se je presojala prva tožniku podana odpoved, na podlagi katere mu je dne 4. 5. 2020 delovno razmerje pri toženki prenehalo, ni odpadel, kot neutemeljeno navaja toženka v pritožbi.
dve odpovedi - nezakonitost odpovedi - pravni interes za tožbo - sodno varstvo - pravnomočno razsojena stvar
Četrti odstavek 24. člena ZJU določa, da je zoper sklep o pravici oziroma obveznosti iz delovnega razmerja dovoljeno sodno varstvo pred delovnim sodiščem pod pogojem, da je javni uslužbenec izkoristil možnost pritožbe. Glede na to, da sam zakon daje delavcu oziroma javnemu uslužbencu pravico do sodnega varstva, se pravni interes predpostavlja, in sicer neodvisno od tega, če je javnemu uslužbencu pred izdajo sklepa komisije za delovno razmerje delovno razmerje pri delodajalcu prenehalo.
Sodišče prve stopnje je odpoved utemeljeno presojalo po vsebini, pri čemer je pravilno kot bistveno izpostavilo dejstvo, da je tožniku delovno razmerje pri toženki dne 4. 5. 2020 prenehalo. Po tem datumu učinkujoča (druga) odpoved nima pravnih učinkov (je nezakonita), saj delovnega razmerja, ki ne obstaja več, ni mogoče (ponovno) odpovedati.
ZJU člen 25, 25/2.. ZSPJS člen 17, 17/1, 17a, 17a/1, 17a/3, 17a/5.
preizkus ocene dela - javni uslužbenec
V postopku preizkusa ocene se sodišče ne spušča v presojo teže posameznih ravnanj, ki jih delodajalec navaja kot primere, iz katerih izhaja ustreznost podane ocene, pač pa mora preveriti zgolj, ali so bili pri ocenjevanju ustrezno uporabljeni posamezni kriteriji iz ZSPJS oziroma Priloge III k Uredbi in če je bilo ocenjevanje nepristransko, ne more pa nadomestiti ocene toženke oziroma tožničine nadrejene o tem, kakšen je bil prispevek njenega dela k delovanju toženke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS00055954
ZPP člen 274.. ZDR-1 člen 4, 4/2, 33, 33/1, 43, 43/1.. ZJU člen 5.
organizacijsko navodilo - dovoljenost zahteve za sodno varstvo - pravni interes - nadaljevanje prekinjenega postopka - prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Postopek je sodišče prve stopnje prekinilo do pravnomočne odločitve v delovnem sporu, v katerem je tožnica izpodbijala odpoved pogodbe o zaposlitvi. Nadaljevalo ga je, ko je potekel čas, za katerega je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena. Tudi če bi sodišče ugotovilo nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi, bi lahko tožnici priznalo delovno razmerje le do izteka časa, za katerega je bila sklenjena. Sodišče prve stopnje je tako s postopkom nadaljevalo, ko ni bilo več razlogov za prekinitev.
Sodišče prve stopnje bi moralo glede zavrženja tožbe v zvezi z delom zahtevka, ki se nanaša na ugotovitev nezakonitosti organizacijskega navodila, upoštevati, da zoper takšne akte delodajalca delavec nima sodnega varstva in zato ta del zahtevka iz tega razloga ni dopusten (274. člen ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS00055464
ZDR-1 člen 126, 126/3, 154.
odškodnina za neizkoriščen odmor - policist - odmor med delovnim časom - pravica do odmora - razveljavitev sodbe - zmotna uporaba materialnega prava
Do kršitve pravice do odmora med delovnim časom ne pride že zgolj zato, ker mora biti delavec prisoten na delovnem mestu ali se nahajati v njegovi bližini. Ključno je, kakšna je bila narava in intenzivnost dela ter ali je imel tožnik v času trajanja izmen, v katerih je bil na mejnem ali maloobmejnem prehodu sam oziroma ni imel zamenjave, glede na neenakomerno in/ali nižjo frekvenco prehodov meje dejansko možnost izrabe odmora med delovnim časom. Zamenjavo je sicer dolžna zagotoviti toženka, a to ni odločilno v primerih, ko zaradi manjšega števila predvidenih nalog v času izmene delovni proces sam po sebi ne zahteva posebnih zamenjav zaradi koriščenja odmora (VIII Ips 54/2021).
misija - odškodnina za neizrabljene dni tedenskega počitka - dokazna ocena - slovenska vojska
Zmotno je stališče pritožbe, da je tožničina dosegljivost na službeni telefon primerljiva z opravljanjem funkcije poveljniške dolžnosti, ki po stališčih iz zadeve VSRS VIII Ips 20/2021 z dne 25. 5. 2021 sama po sebi ne pomeni kršitve tedenskega počitka. Sodišče prve stopnje zaključka o kršitvi tedenskega počitka ni utemeljilo zgolj na tožničini dolžnosti, da je bila dosegljiva na službeni telefon, temveč predvsem na ugotovitvah o tem, da je na klice morala ustrezno odreagirati z opravljanjem delovnih nalog, ki sodijo v okvir njenih rednih zadolžitev.
Ker je priprava tedenskega poročila sodila v tožničine redne obveznosti in ker ga je lahko pripravila le v nedeljo, je treba šteti, da je bila priprava poročila na ta dan od nje pričakovana kot obvezna delovna zadolžitev, zato pritožba neutemeljeno uveljavlja, da tožnici priprava poročila na ta dan ni bila izrecno ukazana.
ZSPJS člen 22e, 22e/1.. Uredba o dopolnitvah Uredbe o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence (2008) člen 5, 5/1.
plačilo dodatka - delovna uspešnost iz naslova povečanega obsega dela - pričakovani delovni rezultati - sprememba sodbe - zmotna uporaba materialnega prava
Toženka v pritožbi utemeljeno navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje, da bi lahko zahtevku tožnika (delno) ugodilo, za vsak posamezni mesec vtoževanega obdobja ugotavljati, ali je bil dejansko opravljen povečan obseg dela, torej kakšen je bil pričakovan obseg dela in ali ga je ter v kakšen obsegu ga je tožnik presegel. To so dejstva, bistvena za odločitev (prvi odstavek 22.e člena ZSPJS; prim. sklepa VS RS VIII Ips 56/2020 in VIII Ips 11/2020), ne pa dejstvo, ali gre za opravljanje dela delovnega mesta, za katerega javni uslužbenec ni imel sklenjene pogodbe o zaposlitvi in jih je opravljal po odredbi nadrejenega.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00055846
ZDR-1 člen 154.. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 18.
odškodnina za neizkoriščen odmor - policist - odmor med delovnim časom - Direktiva 2003/88/ES
Pritožba neutemeljeno oporeka stališču sodišča prve stopnje, da zgolj dejstvo, da (če) je moral imeti tožnik ves čas pri sebi telefon in radijsko zvezo (ter biti dosegljiv), še ne pomeni, da mu toženka odmora ni zagotovila. To dejstvo enako kot dejstvo, ali je med izrabo odmora tožnika nadomestil drugi delavec, ni bistveno, ampak je za odločitev bistveno vprašanje, ali je bilo delo tako intenzivno, da tožnik ni mogel izrabiti odmora.
ZPP člen 226, 226/2, 339, 339/2, 339/2-8.. ZObr člen 100a, 100a/8.
zavrnitev dokaznih predlogov - zahteva za varstvo pravic - dokazna ocena - priznanje izobraževanja v tujini - slovenska vojska
V tem individualnem delovnem sporu je ocena sodišča že po naravi stvari omejena na presojo pravilnosti izvedenega postopka odločanja Komisije za priznavanje spričeval in diplom, pridobljenih na VIU v tujini in pravilne uporabe posameznih meril in standardov, kot so predpisani v Pravilniku. Sodišče ne more samo nadomestiti ocene Komisije, ki dobro pozna sistem izobraževanja v Slovenski vojski in zato lahko oceni, ali in v kolikšni meri je izobraževanje pripadnika v tujini primerljivo slovenskemu vojaškemu izobraževanju.
odškodnina za neizkoriščen odmor - odmor med delovnim časom - zmotna uporaba materialnega prava
Do kršitve pravice do odmora med delovnim časom ne pride že zgolj zato, ker mora biti delavec prisoten na delovnem mestu ali se nahajati v njegovi bližini. Ključno je, kakšna je bila narava in intenzivnost dela ter ali je imel tožnik v času trajanja izmen, v katerih je bil na mejnem ali maloobmejnem prehodu sam oziroma ni imel zamenjave, glede na neenakomerno in/ali nižjo frekvenco prehodov meje dejansko možnost izrabe odmora med delovnim časom. Zamenjavo je sicer dolžna zagotoviti toženka, a to ni odločilno v primerih, ko zaradi manjšega števila predvidenih nalog v času izmene delovni proces sam po sebi ne zahteva posebnih zamenjav zaradi koriščenja odmora (VIII Ips 54/2021). Iz navedenega izhaja, da ni odločilno, če tožnik mejnega prehoda ni mogel zapreti in tako tudi ne zapustiti delovnega mesta, saj ti dejstvi še ne pomenita, da ne bi mogel koristiti odmora. Toženka je pred sodiščem prve stopnje izrecno opozorila na majhno obremenitev tožnika, predložila je tudi podatke o številu prehodov meje, česar pa sodišče ni upoštevalo, ker je zavzelo napačno stališče, da ni relevantno, koliko prehodov meje je bilo v posamezni izmeni. Ker dejanske obremenjenosti ni raziskalo, ni moglo ustrezno odgovoriti na vprašanje možnega koriščenja odmora (npr. ali je bil tako malo obremenjen, da je brez potreb po posebni zagotovitvi zamenjave lahko koristil odmor oziroma več odmorov).
ZDR-1 člen 33, 34, 37, 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1.. ZJU člen 33, 33/1, 93.. KZ-1 člen 143, 143/2, 143/7.. ZPP člen 233.. ZODPol člen 2, 17.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - znaki kaznivega dejanja - seznanitev z razlogom za odpoved - policist - pravnomočna kazenska sodba - kaznivo dejanje zlorabe osebnih podatkov - pravočasnost podaje odpovedi
Za presojo pravočasnosti izredne odpovedi je odločilna dejanska ugotovitev, kdaj je bil o kršitvah tožnika obveščen generalni direktor Policije. Teka roka ni mogoče vezati na vprašanje, kdaj bi moral biti po pravilih (tožnik se sklicuje na Pravila o obveščanju in poročanju v policiji) obveščen generalni direktor Policije, pač pa je odločilnega pomena, kdaj je bil dejansko obveščen. Pri tem tudi ni pomembno, kdaj za kršitev izvejo drugi zaposleni pri toženki, ki ima razvejano mrežo policijskih uprav, temveč kdaj se je seznanil predstojnik policije (prim. sodbe VS RS VIII Ips 283/2017 in VIII Ips 334/2017).
Za ta spor so nerelevantne pritožbene navedbe o tem, ali je dokazano, da je tožnik podatke, ki jih je pridobil z vpogledom v računalniško vodeno zbirko podatkov Policije (ki ga tožnik priznava), komurkoli posredoval ali da si je s posredovanjem teh podatkov pridobil premoženjsko korist, saj nadaljnje posredovanje osebnih podatkov oziroma pridobitev premoženjske koristi nista zakonska znaka kaznivega dejanja zlorabe osebnih podatkov.
ZUJF člen 165, 168, 168/1, 168/2, 168/3.. Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (2012) člen 5, 5/1, 5/2, 5/3.
vračilo preveč izplačanih sredstev - stroški prevoza na delo - javni prevoz - kilometrina
Neutemeljene so pritožbene trditve, da bi morala tožena stranka uporabiti avtobusni prevoz AP A. v obdobju med 1. 6. 2016 in 28. 2. 2018 in ne vlaka. Ker Aneks h KPND razmejuje prihod na delo in z dela, glede na povrnitev stroškov le na javni prevoz oziroma kilometrino, v kolikor javni prevoz ni možen, lahko javni uslužbenec uveljavlja plačilo za javni prevoz ali kilometrino. Jezikovna razlaga kaže na izključujočo naravo povrnitve stroškov, pri kateri se potem, ko se za javnega uslužbenca izključi možnost javnega prevoza, priznava le kilometrina. Aneks tudi ne predvideva, da bi tudi znotraj javnega prevoza bilo potrebno ugotavljati, katero javno prevozno sredstvo (vlak ali avtobus) predstavlja cenejši način prevoza.
ZSSloV člen 41, 41/1, 41/2.. Pravila službe v Slovenski vojski (2009) točka 100, 101.
pravica do tedenskega počitka - neizkoriščen tedenski počitek - slovenska vojska - misija - vodni zaupnik
Zmotna je presoja sodišča prve stopnje, da tožniku že zaradi tega, ker je bil izbran za vodnega zaupnika, ni bila zagotovljena pravica do tedenskega počitka. V dokaznem postopku ni bilo ugotovljeno, da bi tožnik svoje zadolžitve, ki jih je imel kot vodni zaupnik, dejansko izvajal v dneh, za katere mu je tožena stranka določila tedenski počitek. Tožnik v okviru svoje trditvene podlage ni zatrjeval, da ni mogel izkoristiti tedenskega počitka zato, ker je moral na dan, ki je bil predviden za tedenski počitek, izvajati zadolžitve vodnega zaupnika.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00055883
ZDR-1 člen 126, 126/3, 154.. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 18.
odškodnina za neizkoriščen odmor - delovni čas - policist - izmensko delo - Direktiva 2003/88/ES
Pravice do odmora med delovnim časom ni mogoče razlagati na način, da ima delavec povsem proste možnosti posvečanja svojim osebnim interesom in razpolaganja s svojim časom, saj je potrebno upoštevati tudi načeloma ugodnejšo ureditev našega zakona, po katerem se čas odmora všteva v delovni čas in je plačan. Ta pravica zato ni kršena, če je delavec med odmorom na delovnem mestu v bližini delovnega mesta, kar je seveda odvisno od načina opravljanja dela na njegovem delovnem mestu.
ZDR-1 člen 156.. ZObr člen 46, 97f, 98c, 98c/1.. ZSPJS člen 3, 3/1.. URS člen 14.. Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 9, 9/1, 9/1-3, 9/2, 9/3.
nezadostna trditvena podlaga - dodatek za nevarne naloge - plačilo razlike - zmotna uporaba materialnega prava - neizkoriščen tedenski počitek - odredba ministra - slovenska vojska - misija
Tožnik je zgolj na splošno navajal, kakšne naloge je opravljal v času, ko je bil napoten na delo v tujino, in da je te naloge opravljal ves čas. Tudi po tem, ko je tožena stranka konkretno navedla, na katere dneve je bil tožniku zagotovljen tedenski počitek in v zvezi s tem predložila omenjene evidence, tožnik svojih trditev ni v zadostni meri dopolnil.
Pravna podlaga za določitev dodatka za nevarne naloge posameznemu pripadniku na MOM ni zgolj ZObr in na njegovi podlagi izdana Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami, temveč predvsem splošni akt ministra, s katerim se dodatek za izvajanje nevarnih nalog določi na podlagi sprejete odločitve o napotitvi v MOM v skladu z mandatom in načrtom MOM. Tožena stranka v pritožbi zato utemeljeno opozarja, da je pripadnik lahko upravičen le do takšnih dodatkov, kot so za konkretno misijo določeni v odredbi ministra. Takšno stališče izhaja tudi iz prakse Vrhovnega sodišča RS (VIII Ips 5/2021, VIII Ips, 28/2021, VIII Ips 37/2021 in VIII Ips 34/2020).
ZDR-1 člen 156.. ZObr člen 97f.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
tedenski počitek - misija - odškodnina za neizrabljene dni tedenskega počitka - slovenska vojska - opredelitev do pravnorelevantnih navedb strank
Glede na ustaljeno stališče v sodni praksi, da kršitev pravice do tedenskega počitka predstavljajo le delovne naloge, ki so bile pripadnikom s strani nadrejenega odrejene prav na dan tedenskega počitka, ali se je to od njih že v naprej pričakovalo kot obvezna zadolžitev (VIII Ips 20/2021), je sodišče prve stopnje pravilno poudarilo, da tožnica niti ni zatrjevala, da so ji bile priprave na operativne naloge, pisanje dnevnika in učnih priprav itd. s strani nadrejenega izrecno odrejene na dneve, ki so bili evidentirani kot prosti. Ker prostovoljno opravljanje delovnih nalog na dan tedenskega počitka ne pomeni posega v pravico pripadnika do tedenskega počitka, za odločitev ni pomembno, konkretno katere delovne zadolžitve je na te dneve dejansko opravljala, zato sodišče prve stopnje ni storilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker se do tožničinih navedb v zvezi s tem ni natančneje opredelilo.
ZDR-1 člen 88, 88/6, 89, 89/1, 89/1-1.. ZPP člen 139, 139/6.. ZIPRS2021 člen 48, 48a, 67a, 67b, 67č.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog - epidemija - vročitev odpovedi - detektiv
Tožnica v pritožbi neutemeljeno vztraja na stališču, da ji odpoved pogodbe o zaposlitvi ni bila vročena v skladu z ZDR-1. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da je vročanje odpovedi preko zasebnega vročevalca (detektiva) zakonit način vročanja. ZDR-1 namreč v šestem odstavku 88. člena napotuje na uporabo določb o vročanju po pravilih pravdnega postopka, ZPP pa osebne vročitve po pooblaščenem vročevalcu ne izključuje (tako tudi VIII Ips 228/2016 in VIII Ips 208/2016). Ker pa je tožnica odpoved tudi dejansko prejela 1. 9. 2020 in ker pravočasno uveljavljanje sodnega varstva v tem sporu ni bilo vprašljivo, tudi morebitna napačna vročitev odpovedi ne bi mogla privesti do zaključka, da je odpoved že zgolj iz tega razloga nezakonita (šesti odstavek 139. člena ZPP; tako tudi Pdp 535/2021 in Pdp 534/2021).
Sodišče prve stopnje je preverjalo, ali obstoji poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici, kot je opredeljen v njeni obrazložitvi, in sicer da je tožena stranka zaradi aktivnosti in stroškov, povezanih z izvajanjem ukrepov za zajezitev in obvladovanje nalezljive bolezni SARS CoV-2, ukinila izvajanje vseh novih aktivnosti, ki niso nujne za opravljanje osnovne dejavnosti zavoda, in tako s spremembo sistemizacije delovnih mest ukinila med drugim tudi delovno mesto strokovni sodelavec VII/2 v Službi za organizacijo in poslovanje, na katerem je bila zaposlena tožnica.
ZSPJS člen 22e, 22e/1.. ZJU člen 24, 24/5.. Uredba o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence (2008) člen 5, 5/1.
povečan obseg dela - sprememba sodbe - zmotna uporaba materialnega prava - notranja pot pri delodajalcu - del plače za delovno uspešnost
V zvezi z obdobjem, za katerega je toženka tožnici iz naslova povečanega obsega dela na podlagi izdanih sklepov predstojnika že izplačala del plače, je treba uporabiti določbo petega odstavka 24. člena ZJU, po kateri je zoper sklep o pravici oziroma obveznosti iz delovnega razmerja dovoljeno sodno varstvo pred delovnim sodiščem pod pogojem, da je javni uslužbenec izkoristil možnost pritožbe pri delodajalcu (procesna predpostavka), ki pa v tožničinem primeru ni izpolnjena.
Tudi za preostalo vtoževano obdobje, v katerem tožnica dodatka za povečan obseg dela ni prejemala, je sodišče prve stopnje tožnici zmotno dosodilo del plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela. Pritožbeno sodišče soglaša s toženkinim pritožbenim ugovorom, da bi moralo sodišče prve stopnje za vsak posamezni mesec ugotavljati, ali je bil dejansko opravljen povečan obseg dela.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - SODSTVO
VSL00054280
ZJU člen 94, 94/1, 94/6. ZPP člen 213. Sodni red (2016) člen 161. ZKP člen 149.
škodni dogodek - odškodninska odgovornost delavca - javni uslužbenci - opravljanje dela po navodilih in odredbah - upoštevanje navodil nadrejenih - zakonsko pooblastilo - osumljenec - sum storitve kaznivega dejanja - odvzem prstnih odtisov - kršitev osebnostne pravice - načelo kontradiktornosti - neenako obravnavanje - pravno relevantna dejstva - pravica do zakonitega sodnika
Toženca sta ravnala po navodilih nadrejenih, za odvzem prstnih odtisov in fotografiranje sta prejela ustno odredbo in sta bila to navodilo dolžna upoštevati. Tožnik ni izkazal niti konkretizirano zatrjeval, da sta ravnala nedopustno in protipravno iz osebnih razlogov, oziroma da naj bi šlo za dejanja, ki sta jih skrila pod plašč avtoritete svoje službe.