Tožena stranka se neutemeljeno zavzema za prekinitev postopka in postavitev predhodnega vprašanja Sodišču Evropske unije. Glede na določila 113.a člena ZS sodišče prve stopnje in tudi pritožbeno sodišče tega nista dolžni storiti, saj je začetek postopka predhodnega vprašanja s strani nižjih sodišč le fakultativne narave. Bistveno pa je, da tudi po vsebini ni razloga za postavitev predhodnega vprašanja glede razlage oziroma veljavnosti prava EU.
Tožena stranka pripadnikom SV na misijah v tujini ne more odrekati pravice do tedenskega počitka.
Za višino odškodnine za premoženjsko škodo, ki izvira iz nezagotovljene pravice delavca do tedenskega počitka, je relevantna celotna plača (osnova in dodatki), opredeljena v odločbi o plači za čas napotitve v mirovne sile, ki je sicer določena na mesečni ravni v pavšalnem nominalnem neto znesku.
Uredba o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (2009) člen 15, 15/1, 15/1-1.
vojak - misija - dodatek k plači - dodatek za nevarne naloge
Sodišče prve stopnje je svojo odločitev, da tožniku v spornem obdobju pripada dodatek za nevarnost oprlo na ocene varnostnih razmer za Palestinska območja, sprejete s strani Sveta za nacionalno varnost. Ker je tožnik v obdobju, za katerega zahteva višji dodatek za nevarnost, opravljal delo v Palestini, in ne v Izraelu, sodišče prve stopnje pravilno ni uporabilo ocene stopnje nevarnosti za Izrael, sprejete za obdobje od 6. 11. 2012 dalje. Drugačno zavzemanje tožnika tako ni utemeljeno, saj vztraja pri sklicevanju na oceno sekretariata, ki se nanaša na Izrael, in ne na Palestinska območja.
ZSSloV člen 53, 53/2.. ZObr člen 97f, 97f/2.. ZDR člen 156.. ZPP člen 357a.
odškodnina za premoženjsko škodo - tedenski počitek - vojak - misija - odločitev o pravdnih stroških
Prestrogo je stališče sodišča prve stopnje, da bi moral tožnik za vsak dan, ki je v evidenci voden kot prost, našteti konkretne naloge, ki jih je prav tisti dan opravljal. Ker je sodišče prve stopnje štelo, da bi tožnik moral za vse dni v tujini konkretno navesti, kaj je delal in to tudi dokazati, je zmotno uporabilo materialno pravo in posledično nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Ni namreč ugotavljalo, ali je bila narava tožnikovega dela takšna, da je moral delovne obveznosti (bodisi operativne bodisi neoperativne narave) opravljati vse dni, ko je bil na misiji v tujini.
ZObr člen 98c, 98c/2.. OZ člen 165, 246, 299, 299/1.
neizrabljen tedenski počitek - odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - vojak - misija - zakonske zamudne obresti
Neutemeljena je pritožbena navedba tožene stranke, da sodišče prve stopnje pri izračunu urne postavke ne bi smelo upoštevati dodatkov k plači, do katerih je bil tožnik upravičen.
Zmotno je stališče tožene stranke, da je tožnik upravičen do zakonskih zamudnih obresti šele od dneva vložitve tožbe, ker pred tem tožene stranke ni pozval k izpolnitvi obveznosti v skladu z določbo drugega odstavka 299. člena OZ. Po tej določbi dolžnik pride v zamudo, ko upnik ustno ali pisno z izvensodnim opominom ali začetkom kakšnega postopka, katerega namen je doseči izpolnitev obveznosti, zahteva od njega, naj izpolni svojo obveznost. Upoštevajoč določbo 165. člena OZ se odškodninska obveznost šteje za zapadlo od trenutka nastanka škode. Ta določba se upošteva tudi v obravnavani zadevi glede na določbo 246. člena OZ, ki določa, da se za povrnitev škode, nastale s kršitvijo pogodbene obveznosti, smiselno uporabljajo določbe tega zakonika o povrnitvi nepogodbene škode, če v določbah tega odseka (ki ureja pravico do povračila škode zaradi kršitve pogodbe oziroma neizpolnitve obveznosti) ni drugače določeno. V obravnavanem primeru torej ne pride v poštev določba drugega odstavka, ampak določba prvega odstavka 299. člena OZ, po kateri dolžnik pride v zamudo, če ne izpolni obveznosti v roku, ki je določen za izpolnitev. Do vrnitve z misije bi namreč tožena stranka tožniku lahko še omogočila izrabo prostih dni ‑ tedenskega počitka, po vrnitvi z misije pa tožnik izrabe prostih ur iz naslova kompenzacij v tujini, torej tudi zaradi neizrabljenega tedenskega počitka (do katerega je imel tožnik pravico na misiji v tujini), glede na ureditev v splošnih aktih tožene stranke (pravilniku), ni imel več pravice in možnosti zahtevati. Zato je lahko od tedaj dalje uveljavljal le plačilo odškodnine za premoženjsko škodo (ki mu je nastala, ker je v dneh, ko bi mu moral biti zagotovljen tedenski počitek, opravljal redne delovne obveznosti za toženo stranko oziroma je bil na razpolago delodajalcu).
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00025448
ZDSS-1 člen 43, 43/4.. ZIZ člen 272, 272/2.. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti (1993) člen 24, 24/4.. ZODPol člen 67.. ZJU člen 149, 149/2.
zavarovanje nedenarne terjatve z začasno odredbo - regulacijska začasna odredba - policist
V prvem in drugem odstavku 67. člena ZODPol je pojasnjen pojem začasne premestitve in pojem napotitve - medtem ko se začasna premestitev (starejši izraz je razporeditev) nanaša na drugo delovno mesto, se napotitev nanaša na drugo določeno območje ali področje dela, z ene na drugo območno policijsko postajo oziroma organizacijsko enoto na območju policijske postaje, za kar je šlo v tožnikovem primeru.
Iz vsebine 24. člena KPND izhaja, da se ne nanaša na primer, kot je obravnavani, temveč na razporejanje, kot se glasi tudi naslov tega člena, ki določa, da je delavca mogoče razporediti v drug zavod, organizacijo oziroma k drugemu delodajalcu, če je to potrebno zaradi nemotenega opravljanja nalog, in sicer: - če zavod za nemoteno delo potrebuje delavca z določeno strokovno izobrazbo, znanjem in sposobnostjo, drug zavod, pri katerem je v delovnem razmerju delavec, ki izpolnjuje te pogoje, pa lahko opravljanje svojih nalog zagotovi z drugačno organizacijo dela; - če zaradi spremenjene organizacije in razporeditve del delo delavca v posameznem zavodu ni več potrebno, v drugem zavodu pa je nezasedeno delovno mesto, ki ustreza strokovni izobrazbi, znanju in sposobnostim delavca (prvi odstavek). V primerih iz prejšnjega odstavka tega člena sklene delavec delovno razmerje brez objave (drugi odstavek). O razporeditvi delavca v smislu prvega odstavka tega člena sporazumno odločita pristojna organa v zavodih (tretji odstavek). Navedeno pomeni, da omejitve, določene v 24. členu KPND, veljajo le v primeru začasne premestitve na drugo delovno mesto po 67. členu ZODPol, ne pa v primeru napotitve na delo v drug kraj, območje ali področje dela.
ZDR člen 120, 122.. ZJU člen 106, 107.. ZPol člen 67b, 68.. ZODPol člen 45a, 45a/1, 45a/2, 45a/3, 45a/4, 45a/5, 45a/6.
izbira kandidata - policist - pripravništvo
Tožnik ob zaposlitvi kot kandidat za policista očitno še ni imel potrebnih znanj policista. Zaposlil se je ravno zato, da te pogoje pridobi, saj je bila nenazadnje v pogodbi o zaposlitvi z dne 26. 11. 2007 predvidena tudi posebna možnost prenehanja delovnega razmerja že s 5. 5. 2008, če pred tem ne bo uspešno opravil praktičnega usposabljanja. Navedeno pa pojmovno izključuje možnost opravljanja pripravništva, saj naj bi delavec že izpolnjeval pogoje za opravljanje dela, za katerega se zaposli kot pripravnik.
ZDR-1 člen 126.. ZSPJS člen 23, 23/1.. KPJS člen 39, 39/1, 39/1-5, 39/2, 39/3.
učitelj - dodatek za posebne obremenitve - dodatek za nevarnost in posebne obremenitve
Poučevanje trobente, pozavne in tube ter vodenje pihalnega orkestra in komorne igre, tožnika ne upravičuje do dodatka za posebne obremenitve po 5. točki prvega odstavka 39. člena KPJS, saj ne gre za poučevanje treh ali več po vsebini različnih predmetov.
Samo dejstvo, da so trobenta, pozavna in tuba ter ostala konična trobila različni inštrumenti z različnimi pristopi poučevanja v učnih načrtih, pri čemer gre pri teh za izvajanje individualnega pouka, pri vodenju pihalnega orkestra in komorni igri pa gre za izvajanje skupinskega pouka, tožnika ne upravičuje do dodatka za posebne obremenitve v obravnavanem primeru.
plačilo razlike plače - zdravnik - javni uslužbenec - napredovanje
Pritožbeno sodišče meni, da drugi odstavek 7. člena ZSPJS, ki kot najvišji plačni razred za plačne poskupine C1 do J3 določa 57. plačni razred, ni v nasprotju z Ustavo.
Drugi odstavek 16. člena ZSPJS ne daje pravice javnemu uslužbencu, da doseže 10 napredovanj. Takšno tolmačenje je zmotno. Že iz same določbe drugega odstavka 16. člena ZSPJS, je jasno razvidno, da je napredovanje omejeno za 5 oziroma 10 plačnih razredov, in ne, da javni uslužbenec v vsakem primeru lahko napreduje za 10 plačnih razredov. Iz že povzete določitve plačnega razreda za delovni mesti zdravnik specialist V/VI PPD1 in višji zdravnik specialist PPD1 je razvidno, da je na teh dveh delovnih mestih napredovanje določeno do 57. plačnega razreda, kot ga je tožnik tudi dosegel.
Prav zaradi prekinitve je pri sklenitvi sporne pogodbe o zaposlitvi prišlo do sklenitve nove pogodbe, pri kateri za uvrstitev v plačni razred velja določilo prvega odstavka 19. člena ZSPJS, ki določa, da se ob zaposlitvi javni uslužbenec uvrsti v plačni razred, v katerega je uvrščeno delovno mesto, za katerega je sklenjeno delovno razmerje. To pa pomeni, da se eventuelne predhodne zaposlitve pred prekinitvijo ne morejo upoštevati in je s sklenitvijo sporne pogodbe o zaposlitv napredovalno obdobje začelo znova teči.
ZDSS-1 člen 43, 43/4.. ZIZ člen 272.. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti (1993) člen 24, 24/4.. ZODPol člen 67.. ZJU člen 149, 149/2.
napotitev na delo - začasna premestitev delavca - začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba - policija
Iz vsebine 24. člena KPND izhaja, da se ne nanaša na primer, kot je obravnavani, temveč na razporejanje, kot se glasi tudi naslov tega člena, ki določa, da je delavca mogoče razporediti v drug zavod, organizacijo oziroma k drugemu delodajalcu, če je to potrebno zaradi nemotenega opravljanja nalog, in sicer: - če zavod za nemoteno delo potrebuje delavca z določeno strokovno izobrazbo, znanjem in sposobnostjo, drug zavod, pri katerem je v delovnem razmerju delavec, ki izpolnjuje te pogoje, pa lahko opravljanje svojih nalog zagotovi z drugačno organizacijo dela; - če zaradi spremenjene organizacije in razporeditve del delo delavca v posameznem zavodu ni več potrebno, v drugem zavodu pa je nezasedeno delovno mesto, ki ustreza strokovni izobrazbi, znanju in sposobnostim delavca (prvi odstavek). V primerih iz prejšnjega odstavka tega člena sklene delavec delovno razmerje brez objave (drugi odstavek). O razporeditvi delavca v smislu prvega odstavka tega člena sporazumno odločita pristojna organa v zavodih (tretji odstavek). Zato pogoj za zakonitost tožnikove napotitve ni njegovo soglasje po 24. členu KPND.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 111, 111/2.. KZ-1 člen 257, 257/1, 257/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - policist - zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - elementi kaznivega dejanja - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - rok za podajo odpovedi
Sodišče je ugotovilo, da je tožnik nedopustno opravljal dvojno vlogo in sicer vlogo prekrškovnega organa, po drugi strani pa vlogo zagovornika. V prekrškovnem postopku je namen uradnega dejanja ugotoviti odgovornost za prekršek in glede na naravo kršitve oceniti ali so podani pogoji za izrek sankcije, ne pa pomoč kršiteljem v smislu zagovorništva. Na podlagi navedenih ugotovitev je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je tožnik ravnal v nasprotju s 33., 34. in 37. členom ZDR-1, po katerih mora delavec vestno opravljati delo na delovnem mestu v okviru vrste dela, za katero je sklenil pogodbo o zaposlitvi, upoštevaje organizacijo dela in poslovanja pri delodajalcu, da je dolžan upoštevati zahteve in navodila delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja ter se vzdržati ravnanj, ki glede na naravo dela, ki ga opravlja pri delodajalcu, materialno in moralno škodujejo ali so lahko škodovala poslovnim interesom delodajalca. Prav tako je ravnal v nasprotju z določbo 14. člena pogodbe o zaposlitvi, ki določa, da je dolžan se vzdržati vseh ravnanj, ki škodujejo delodajalcu. Ravnal je tudi v nasprotju s pravili stroke Kodeksom ravnanja javnih uslužbencev, Kodeksom etike javnih uslužbencev v državnih organih in organih lokalne skupnosti, Kodeksom policijske etike in pravili policije, česar ni upošteval. Pravilno je tudi stališče, da je s svojim ravnanjem izpolnil znake kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po prvem in tretjem odstavku 257. člena KZ-1. V obeh postopkih je deloval kot prekrškovni organ, hkrati pa tudi svetoval A.A. ter njegovo izjavo celo sestavil, ter s tem izrabil svoj uradni položaj, da je družbi B. d. o. o. in A.A. pridobil protipravno premoženjsko korist, oziroma povzročil škodo Republiki Sloveniji oziroma državnemu proračunu.
odpravnina - vojak - rok za uveljavljanje - invalidnost - socialni spor - prenehanje delovnega razmerja
Tožena stranka neutemeljeno zatrjuje, da je tožnik prepozno zahteval odpravnino po desetem odstavku 93. člena ZObr. Gre za denarni tožbeni zahtevek, ki ni vezan na prekluzivni rok. Poleg tega pred dokončno in pravnomočno ugotovitvijo, da je že od 8. 8. 2013 dalje invalid III. kategorije zaradi posledic poškodbe pri delu, tožnik ni mogel uveljavljati pravic iz tega naslova. Ni pa mogoče tožniku šteti v škodo dejstva, da so postopki v zvezi z vprašanjem vzroka njegove invalidnosti trajali še po tem, ko mu je pri toženi stranki že prenehalo delovno razmerje. Tožnik mora biti zaradi odločitve socialnega sodišča, ki učinkuje že od 8. 8. 2013 dalje, v enakem položaju, kot če bi mu bila ta pravica priznana že tedaj. V takem primeru bi bili leta 2013, ko je bil tožnik še v delovnem razmerju pri toženi stranki, izpolnjeni pogoji iz devetega odstavka 93. člena ZObr. Tožena stranka bi tožnika (ki mu je priznana invalidnost zaradi poškodbe pri delu) morala razporediti na drugo delovno mesto v ministrstvo ali v drug državni organ, ki ustreza njegovi preostali delovni zmožnosti oziroma mu omogočiti poklicno rehabilitacijo, če pa to ni bilo mogoče in poklicna rehabilitacija ni bila smotrna, bi ga morala začasno (najdalj za pet let) razporediti na formacijsko dolžnost izven operativnih enot. Glede na to, da med strankama ni sporno, da je bil tožnik ves čas od leta 2011 do konca delovnega razmerja pri toženi stranki odsoten z dela zaradi bolniškega staleža in ga tožena stranka ni mogla niti začasno razporediti na drugo delovno mesto ali formacijsko dolžnost, mu je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo. Skladno z določbo desetega odstavka 93. člena ZObr ima zato pravico do odpravnine, ki mu jo je sodišče prve stopnje pravilno prisodilo. Na pravilnost odločitve ne vpliva dejstvo, da je tožnik prepozno uveljavljal sodno varstvo v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja pri toženi stranki, saj gre pripadniku pravica do odpravnine po tej določbi v primeru prenehanja delovnega razmerja. Ta pravica ni izključena, če pride do prenehanja delovnega razmerja pred potekom petih let od ugotovitve invalidnosti zaradi poškodbe pri delu niti če to zaradi tožnikove invalidnosti preneha zaradi poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi.
Tožnik ni upravičen do denarnega povračila namesto reintegracije. Po zadnji spremembi tožbe je zahteval priznanje obstoja delovnega razmerja le za čas pogodbenega sodelovanja med strankama, po tem datumu pa ne več. Ker niso izpolnjeni pogoji za priznanje denarnega povračila po 118. členu ZDR-1, je potrebno tožbeni zahtevek v tem delu zavrniti.
Čeprav je sodišče ugotovilo obstoj delovnega razmerja v času, ko so se izvajale civilne pogodbe, to ne pomeni, da bi moral tožnik toženi stranki kaj od tega, kar je prejel na podlagi teh poslov (glede katerih je nato sodišče ugotovilo (tudi) elemente delovnega razmerja ter tožniku priznalo pravice iz delovnega razmerja), vrniti. To velja tudi za sporni primer, ko je bilo plačilo po civilnih pogodbah celo višje kot plača, ki jo je tožniku priznalo sodišče za sporno obdobje.
ZDR-1 člen 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-3, 118, 118/2.. ZJU člen 24, 24/3.. ZUJIK člen 45.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - sodna razveza - datum sodne razveze - zaposlitev pri drugem delodajalcu - denarno povračilo
O pravočasni pritožbi tožnice zoper odločitev delodajalca svet zavoda ni odločil niti do konca glavne obravnave v tem sporu. Vrhovno sodišče RS je v podobni zadevi sprejelo stališče, da iz določbe tretjega odstavka 24. člena ZJU izhaja, da preneha delovno razmerje šele z dnem dokončnosti akta o prenehanju delovnega razmerja. Takšno dokončnost v sporu polne jurisdikcije nadomesti pravnomočna sodba sodišča. To pomeni, da bi tožnici delovno razmerje lahko trajalo do pravnomočne sodbe sodišča, vključno s pravicami iz delovnega razmerja do takrat. Sodišče je namreč v delovnem sporu dolžno presojati zakonitost prvostopenjske odločitve delodajalca o prenehanju delovnega razmerja, ki z upoštevanjem citirane določbe zakona načeloma ne more prenehati pred njegovo dokončnostjo, ki jo nadomesti pravnomočna sodba. Ker pa je sodišče prve stopnje glede na okoliščine in interes obeh strank ugotovilo, da nadaljevanje delovnega razmerja med njima ni več mogoče, je lahko na podlagi 118. člena ZDR-1 ugotovilo trajanje delovnega razmerja že prej. Glede na to, da se je tožnica s 1. 3. 2017 zaposlila pri drugem delodajalcu za polni delovni čas, je sodišče pogodbo o zaposlitvi utemeljeno razvezalo z 28. 2. 2017. Po datumu zaposlitve pri novem delodajalcu za polni delovni čas sodišče ne more delavcu priznati delovnega razmerja pri prejšnjem delodajalcu.
ZSPJS člen 16.. Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (2008) člen 4, 4/1, 4/2, 4/3.
preizkus ocene dela - javni uslužbenec
Na podlagi tretjega odstavka 4. člena Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede ni mogoče skleniti, da je dopustno oceniti javnega uslužbenca, ki ne izpolnjuje pogojev iz tega odstavka in za to obdobje ne želi biti ocenjen. Glede na to, da tožnik ne izpolnjuje pogojev iz tretjega odstavka 4. člena Uredbe, utemeljeno uveljavlja, da je bil postopek ocenjevanja za sporno leto nezakonit ter ugotovitev, da je za ocenjevalno obdobje za to leto neocenjen.
OZ člen 9.. ZSSloV člen 1.. Uredba o nagradah za sklenitev in podaljšanje pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski (2008) člen 4, 4/2.. ZDR-1 člen 202.
denarna nagrada - dogovor v pogodbi o zaposlitvi - rok za vračilo - zastaranje - pripoznava
Po določbah 4. člena Uredbe o nagradah za sklenitev in podaljšanje pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski (Uredba), ki ureja vračilo nagrade (ki je bila ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi izplačana pripadniku), mora pripadnik vrniti izplačano nagrado v treh mesecih po prenehanju pogodbe o zaposlitvi. Ta določba je jasna in velja za vse primere, kadar je pogodba o zaposlitvi pripadniku odpovedana s strani delodajalca in kadar iz tega razloga nastane obveznost vračila nagrade na podlagi določb drugega odstavka 4. člena Uredbe. Velja torej tudi v primeru, kot je obravnavani, ko je tožencu prenehala pogodba o zaposlitvi s prvim dnem neupravičenega izostanka z dela. Pri tem ni bistveno, da je bilo o prenehanju pogodbe o zaposlitvi odločeno z ugotovitvenim sklepom tožeče stranke, ki je bil izdan šele po štirih mesecih in s katerim je bilo odločeno, da tožencu preneha delovno razmerje za nazaj. Zastaralni rok je v obravnavani zadevi začel teči po izteku treh mesecev od prenehanju pogodbe o zaposlitvi, ne pa kasneje (tri mesece po izdaji ugotovitvenega sklepa), kot je ugotovilo sodišče prve stopnje.
Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 9, 9/1, 9/1-2, 9/1-3.
vojak - misija - dodatek za nevarne naloge
Tožnik je v obravnavani zadevi zatrjeval, da je upravičen do višjega dodatka zato, ker je opravljal naloge patruljiranja po 3. točki prvega odstavka 9. člena Uredbe o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami, vendar pa je bilo v dokaznem postopku ugotovljeno, da teh nalog ni opravljal.
ZUPPJS16 člen 11, 11/1, 11/2.. ZUPPJS17 Zakon o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2017 in drugih ukrepih v javnem sektorju (2016) člen 9, 9/3.. ZUJF člen 246.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - javni uslužbenec - izpolnitev pogojev za upokojitev - interventni ukrepi
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da ZUPPJS17 še vedno velja in se uporablja tudi v letu 2018.
Zmotno je razlogovanje pritožbe, da je rok iz tretjega odstavka 9. člena ZUPPJS17 prekluzivni in da po njegovem izteku delodajalec javnemu uslužbencu ne more več podati dokončnega sklepa o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi. Namen citirane določbe je v tem, da predstojniku onemogoča, da bi izdal sklep o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi še preden bi izteklo leto dni od dneva, ko je javni uslužbenec izpolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, zato izdaja sklepa po določilih tretjega odstavka 9. člena ZUPPJS17 po poteku roka ne povzroči njegove nezakonitosti.
ZOFVI člen 115, 116, 117.. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - dejavnost vzgoje in izobraževanja - učitelj
Tožena stranka je dokazala, da je zmanjšan vpis dijakov in posledično manjši finančni priliv s strani ministrstva botroval dejanski spremembi organizacije pri toženi stranki, zaradi katere je postalo delo tožnice v spornem študijskem letu v polovičnem obsegu nepotrebno, tožnica pa ob odpovedi ni želela sprejeti nove pogodbe o zaposlitvi, ki bi lahko ohranila njeno delovno mesto vsaj za ta polovični obseg. Pritožbene navedbe, ki nasprotujejo smotrnosti izvedene reorganizacije so neutemeljene, saj ni v presoji sodišča, ali je bila reorganizacija smotrna ali ne.