ZDR člen 130.. ZDR-1 člen 130.. ZPSDP člen 8.. ZUJF člen 168.. Uredba o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela javnim uslužbencem in funkcionarjem v državnih organih (2006) člen 2, 2/4.
stroški prevoza na delo in z dela - javni uslužbenec
Določbo četrtega odstavka 2. člena Uredbe o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela javnim uslužbencem in funkcionarjem v državnih organih o tem, da se zaposlenemu prizna kilometrina za razdaljo po najkrajši poti od kraja prebivališča do delovnega mesta, se tolmači na način, da mora biti prevoz po tej poti dejansko možen oziroma dovoljen.
premestitev na drugo delovno mesto - pravnomočna sodba - poziv nazaj na delo - reintegracija
Tožnik ne upošteva, da je bil toženi stranki s sodbo naložen ne le poziv tožnika na prejšnje delovno mesto, ampak tudi priznanje pravic na tem delovnem mestu. Napačno navaja, da je naloženo obveznost "pozvati nazaj na delovno mesto" (ki se sicer v sodni praksi pogosteje uporablja v zvezi z naloženo obveznostjo reintegracije delavca v delovno razmerje v posledici njegovega nezakonitega prenehanja) razumeti le tako, da ga mora tožena stranka sicer pozvati nazaj na delovno mesto, ključno pa naj bi bilo njegovo izbirno upravičenje, da to sprejme ali zavrne - da se torej na poziv odzove ali pa ne, kar pa ne drži.
KPJS člen 46.. ZObr člen 97e.. ZSSloV člen 59, 59/3.
dodatek za stalno pripravljenost - javni uslužbenec - vojak
Pripadniki odzivne sile so se morali odzvati v delovnem času najkasneje v dveh urah oziroma v štirih urah izven delovnega časa od sprejema ukaza. Tožnik se je tako po prejemu ukaza bil dolžan zglasiti na delovnem mestu, kar pomeni, da je bil dejansko v stalni pripravljenosti in je zato upravičen do plačila dodatka za stalno pripravljenost.
ocena delovne uspešnosti - preizkus ocene dela - sodno varstvo
V konkretnem primeru je bil tožnik s svojo oceno seznanjen 27. 1. 2016 in zoper njo ni v roku 8 delovnih dni zahteval preizkusa pred komisijo (prvi odstavek 17.a člena ZSPJS). Zato je le-ta postala dokončna in pravnomočna in tudi v tem delovnem sporu ne more uveljavljati, da je bil za leto 2015 napačno ocenjen. Sodišče prve stopnje je zato tožbeni zahtevek iz tega razloga pravilno zavrnilo, saj tožnik ni izpolnil procesnih predpostavk.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS00014047
ZSSloV člen 53.. ZObr člen 98c, 98c/1.. OZ člen 239, 243.
odškodnina za premoženjsko škodo - tedenski počitek - vojak - misija - davki in prispevki
Vrhovno sodišče RS je v sodbi VIII Ips 226/2017 z dne 23. 1. 2018 glede narave terjatve poudarilo, da gre v tovrstnih sporih, v katerih delavci vtožujejo plačilo za tiste dni, ko bi jim morala tožena stranka zagotoviti tedenski počitek, za premoženjski odškodninski zahtevek zaradi kršitve pogodbenih obveznosti.
Neutemeljene so pritožbene trditve, da bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati le osnovno plačo, brez dodatkov, tako kot se obračunava plača v času koriščenja posebnega dopusta. Gre namreč za različna pravna instituta, ki ju ni mogoče enačiti.
Vrhovno sodišče RS je v sodbi opr. št. VIII Ips 226/2017 z dne 23. 1. 2018 in VIII Ips 32/2018 z dne 10. 4. 2018 sprejelo stališče, ki odstopa od dosedanje sodne prakse, da sodišče v delovnem sporu (kot sporu med delavcem in delodajalcem) ne odloča tudi o tem, ali je delodajalec ob prisojenem prejemku delavcu iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem, dolžan obračunati in plačati davke in prispevke, oziroma od katerih osnov jih je dolžan obračunati in plačati (v tem obsegu gre za javnopravno razmerje).
ZDR-1 člen 6, 7, 7/1, 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 100/1-2.. KZ-1 člen 197.. ZPND člen 3.. Uredba o ukrepih za varovanje dostojanstva zaposlenih v organih državne uprave (2009) člen 2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - elementi kaznivega dejanja - šikaniranje na delovnem mestu - psihično nasilje - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - dostojanstvo pri delu
Ravnanje tožnika, ko je spornega dne na službenem printerju natisnil obvestilo o javni dražbi premičnega premoženja sodelavke z namenom, da ga navedena oseba vidi (ta je obvestilo zares videla), nima narave psihičnega nasilja kot ene od izvršitvenih oblik kaznivega dejanja šikaniranja na delovnem mestu. To ravnanje nima takšne stopnje resnosti in zavržnosti, da bi se lahko (kot enkratno ravnanje) definiralo kot psihično nasilje. Zato to ravnanje tožnika ni predstavljalo podlage za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po prvi alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
Navedeno ravnanje tožnika predstavljalo zakonito podlago za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po drugi alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Po oceni pritožbenega sodišča je to ravnanje tožnika potrebno opredeliti kot nadlegovanje po 2. členu Uredbe o ukrepih za varovanje dostojanstva zaposlenih v organih državne uprave.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00017098
ZSSloV člen 2, 53.. ZJU člen 140.. ZDR člen 156.. ZObr člen 97f.. OZ člen 243.
odškodnina za premoženjsko škodo - tedenski počitek - vojak - misija - davki in prispevki
Ne glede na to, da sodišče prve stopnje ob zavzetem stališču, da gre v obravnavnem primeru za odškodnino za premoženjsko škodo, ni posebej obrazložilo posameznih predpostavk odškodninske odgovornosti, je v dejanskih ugotovitvah izpodbijane sodbe podlaga za pravni zaključek, da so podane predpostavke pogodbene odškodninske obveznosti.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS00014243
ZSSloV člen 53.. ZDR-1 člen 156, 156/1.. ZObr člen 97f, 98c, 98c/1, 98c/2.. OZ člen 165, 243, 246, 299, 299/1.. URS člen 33.. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 1.
odškodnina za premoženjsko škodo - tedenski počitek - vojak - davki in prispevki - zakonske zamudne obresti - pravica do zasebne lastnine - misija
Po dosedanji sodni praksi je delovno sodišče denarne prejemke iz delovnega razmerja delavcem prisodilo tako, da je poleg obveznosti plačila prisojenega zneska naložilo delodajalcu tudi obveznost obračuna in plačila davkov in prispevkov v zvezi s temi zneski. Pri tem je izhajalo tudi iz stališča Ustavnega sodišča RS v zadevi št. U-I-281/09 z dne 22. 11. 2011, po katerem prispevek, ki je vezan na delovno razmerje, pomeni določeno (pravno varovano) upravičenje delavca (zavarovanca), da ga bo delodajalec, ki ga je dolžan odvesti, tudi dejansko odvedel oziroma plačal. S pravico do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave RS je varovano upravičenje delavca (zavarovanca), da delodajalec obveznost plačila prispevkov, ki sestavljata celoto, tudi dejansko izvede. Iz navedenega stališča Ustavnega sodišča RS sledi (pravno) varstvo delavca v zasebnem interesu, ki ima v primeru kršitve oziroma ogroženih pravic iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem tudi zahtevek za izpolnitev upravičenja do odvoda in plačila prispevkov, se pravi pravovarstveni zahtevek v individualnem delovnem sporu.
Glede na stališča, ki jih je v sodbi opr. št. VIII Ips 226/2017 z dne 23. 1. 2018 zavzelo Vrhovno sodišče RS, in ob njegovem poudarku na neustreznost dosedanje sodne prakse, pritožbeno sodišče zaključuje, da v primerih, kot je obravnavani (ko tožnik zahteva izplačilo neto nominalnega zneska odškodnine iz delovnega razmerja in obračun bruto zneska odškodnine na neto vtoževano osnovo ter odvod pripadajočih davkov in prispevkov od bruto zneska odškodnine), sodišče v delovnem sporu ni pristojno za odločanje o tem, ali je tožena stranka kot delodajalec dolžna obračunati in plačati davke in prispevke, oziroma od katere osnove jih je dolžna obračunati in plačati. To pomeni, da po spremenjeni sodni praksi odločanje o davkih in prispevkih (v takšnih primerih kot se odloča v tem individualnem delovnem sporu) ni več v sodni pristojnosti.
Zgolj dejstvo, da med vodstveni delovnimi mesti, ki so izrecno določena v 71. členu Statuta tožene stranke, ni delovnega mesta izbrane kandidatke, še ne pomeni, da ta ni izpolnjevala razpisnega pogoja delovnih izkušenj na vodstvenih delovnih mestih.
Ker je izbrana kandidatka v določenem obdobju (8 let in 7 mesecev) opravljala delo vodje oddelka in za to delo prejemala vodstveni oziroma položajni dodatek, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je v tem času dejansko opravljala delo na vodstvenem delovnem mestu v zdravstvu, in da zato izpolnjuje razpisni pogoj štirih let delovnih izkušenj na vodstvenih delovnih mestih v zdravstvu.
ZSSloV člen 2, 53, 53/3.. ZJU člen 140.. ZObr člen 97f, 97f/2, 98c, 98c/1.. ZS člen 113a, 113a/2.. OZ člen 243, 352, 352/3.. ZDR člen 156, 184, 206.. ZDR-1 člen 202.
odškodnina za premoženjsko škodo - tedenski počitek - vojak - davki in prispevki - zastaranje
Začetek postopka predhodnega vprašanja pred Sodiščem EU s strani nižjih sodišč je fakultativne narave. V predmetni zadevi pritožbeno sodišče ugotavlja, da odločitev o tožbenem zahtevku ni odvisna od rešitve predhodnega vprašanja glede razlage oziroma glede veljavnosti ali razlage prava Evropskih skupnosti.
Po tretjem odstavku 352. člena OZ odškodninska terjatev za škodo, ki je nastala s prekršitvijo pogodbene obveznosti, zastara v času, določenem za zastaranje te obveznosti. Glede na 206. člen ZDR oziroma 202. člen ZDR-1, da terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v roku petih let, tožnikova terjatev ni zastarala, saj se je z misije vrnil 24. 3. 2011, tožbo pa je vložil 16. 3. 2016.
Vrhovno sodišče RS je v sodbi opr. št. VIII Ips 226/2017 z dne 23. 1. 2018 sprejelo stališče, ki odstopa od dosedanje sodne prakse, po katerem sodišče v delovnem sporu (kot sporu med delavcem in delodajalcem) ne odloča tudi o tem, ali je delodajalec o prisojenem prejemku delavcu iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem dolžan obračunati in plačati davke in prispevke oziroma od katerih osnov jih je dolžan obračunati in plačati (v tem obsegu gre namreč za javnopravno razmerje). Ob izplačilu prejemka je to stvar izplačevalca (delodajalca oziroma tožene stranke) oziroma pristojnih davčnih organov. Pri tem pa je dolžan upoštevati tudi naravo plačila, ki je v konkretnem primeru odškodnina za premoženjsko škodo zaradi kršitve pogodbenih obveznosti, ki izvirajo iz nezagotovljene pravice delavca do tedenskega počitka.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00017105
OZ člen 239, 243, 352, 352/3.. ZDR člen 156.
odškodnina za premoženjsko škodo - tedenski počitek - vojak - misija - davki in prispevki
Tudi to, da gre pri opravljanju dela v tujini za poseben pravni in dejanski položaj pripadnikov, ki ima za posledico tudi posebni plačni režim, ne vpliva na posebno razumevanje pravice do tedenskega počitka, sploh pa ne na način, da pripadniki že v osnovi te pravice ne misijah ne bi imeli. Bistveno je, da je delavec, če mu delodajalec pravice do tedenskega počitka ne zagotovi, upravičen do plačila, kot ga zahteva v predmetni zadevi.
Vrhovno sodišče RS je v sodbi opr. št. VIII Ips 226/2017 z dne 23. 1. 2018 sprejelo stališče, ki spreminja dosedanjo sodno prakso. Poudarilo je, da sodišče v delovnem sporu, kot sporu med delavcem in delodajalcem, ne odloča tudi o tem, da je delodajalec dolžan delavcu ob prisojenem prejemku iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem obračunati in plačati davke in prispevke, saj gre v tem obsegu za javnopravno razmerje. Pojasnilo je, da je ob izplačilu prejemka to stvar delodajalca oziroma pristojnih davčnih organov. Delavec torej navedenega ne more uspešno uveljavljati zoper delodajalca v sporu, kot je predmetni, zato je to predmet zavrnitve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS00014481
ZJU člen 74, 74/1, 79, 79/1, 84, 84/1.. ZPP člen 13.. ZDSS-1 člen 21.
prekinitev postopka - predhodno vprašanje - imenovanje v naziv - sodno varstvo - odločitev upravnega sodišča - javni uslužbenec
Tožnik je sprožil upravni spor zoper odločitev Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja o razveljavitvi sklepa o imenovanju v naziv Pravosodni svetnik (PDI) I. Od odločitve v upravnem sporu o tem, ali je tožnik imenovan v pravilni naziv za delo na uradniškem delovnem mestu Pravosodni svetnik (PDI) II, je odvisna odločitev v tem individualnem delovnem sporu - ali je pravilna odločitev Komisije za pritožbe, da se razveljavi pogodba o zaposlitvi z dne 29. 8. 2016. Gre torej za predhodno vprašanje (13. člen ZPP).
Za presojo zakonitosti sklepa o razrešitvi, ki je bil podan iz razloga po tretji alineji drugega odstavka 38. člena ZZ (neutemeljeno neizvrševanje sklepov organa zavoda), je bistveno le to, da je bilo tožniku s sklepom naloženo določeno ravnanje, ki ga neutemeljeno ni izvršil.
Po presoji sodišča prve stopnje je bilo nesprejemljivo ravnanje tožnika, ki je na ministrstvo spornega dne poslal elektronsko sporočilo s predlogom drugačne ureditve prenehanja mandatov novoimenovanih predstojnikov, kot je bilo to določeno v osnutku predloga statuta, sprejetega na seji Sveta en dan prej. Ker je bil tožnik na tej seji prisoten in je bil zato v času posredovanja spornega sporočila dobro seznanjen z razlogi proti predlagani ureditvi, je tudi po presoji pritožbenega sodišča vsaj nekorektno, da je ministrstvu samovoljno predlagal spremembo akta, h kateremu je prejšnji dan podal soglasje. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je tožnik z opisanim ravnanjem ravnal v nasprotju s sprejetim sklepom Sveta, ki je v skladu s 13. členom Statuta pristojen za sprejetje spremembe statuta, in da je zato podan razrešitveni razlog po tretji alineji drugega odstavka 38. člena ZZ.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS00013989
ZSSloV člen 2, 53, 53/3.. ZJU člen 140.. ZDR člen 156, 184.. OZ člen 243.. ZObr člen 97f, 98c.
odškodnina za premoženjsko škodo - tedenski počitek - vojak - misija - davki in prispevki
Vrhovno sodišče RS je v sodbi VIII Ips 226/2017 z dne 23. 1. 2018 glede narave terjatve poudarilo, da gre v tovrstnih sporih, v katerih delavci vtožujejo plačilo za tiste dni, ko bi jim morala tožena stranka zagotoviti tedenski počitek v višini osemkratnika urne plačne postavke za posamezen dan, za premoženjski odškodninski zahtevek zaradi kršitve pogodbenih obveznosti.
Vrhovno sodišče RS je v sodbi opr. št. VIII Ips 226/2017 z dne 23. 1. 2018 sprejelo stališče, ki odstopa od dosedanje sodne prakse, po katerem sodišče v delovnem sporu (kot sporu med delavcem in delodajalcem) ne odloča tudi o tem, ali je delodajalec o prisojenem prejemku delavcu iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem dolžan obračunati in plačati davke in prispevke oziroma od katerih osnov jih je dolžan obračunati in plačati (v tem obsegu gre namreč za javnopravno razmerje). Ob izplačilu prejemka je to stvar izplačevalca (delodajalca oziroma tožene stranke) oziroma pristojnih davčnih organov. Pri tem pa je dolžan upoštevati tudi naravo plačila, ki je v konkretnem primeru odškodnina za premoženjsko škodo zaradi kršitve pogodbenih obveznosti, ki izvirajo iz nezagotovljene pravice delavca do tedenskega počitka.
Sodišče v delovnem sporu ne odloča tudi o tem, ali je delodajalec ob prisojenem prejemku delavcu iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem dolžan obračunati in plačati davke in prispevke, oziroma od katerih osnov jih je dolžan obračunati in plačati. Ob izplačilu prejemka je to stvar izplačevalca oziroma pristojnih davčnih organov.
Glede na stališča, ki jih je v sodbi opr. št. VIII Ips 226/2017 z dne 23. 1. 2018 zavzelo Vrhovno sodišče RS in ob njegovem poudarku na neustreznost dosedanje sodne prakse, pritožbeno sodišče zaključuje, da v primerih, kot je obravnavani (ko tožnik vtožuje izplačilo neto nominalnega zneska odškodnine iz delovnega razmerja in obračun bruto zneska odškodnine na neto vtoževano osnovo ter odvod pripadajočih davkov in prispevkov od bruto zneska odškodnine), sodišče v delovnem sporu ni pristojno za odločanje o tem, ali je tožena stranka kot delodajalec dolžna obračunati in plačati davke in prispevke oziroma od katere osnove jih je dolžna obračunati in plačati. To pa pomeni, da po spremenjeni sodni praksi odločanje o davkih in prispevkih (v takšnih primerih kot se odloča v tem individualnem delovnem sporu) ni več v sodni pristojnosti.
Če sodišče odloči o zahtevku v sporu, ki ne spada v sodno pristojnost (18. člen ZPP), stori bistveno kršitev določb postopka po 3. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Na to bistveno kršitev določb postopka pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).
ZSSloV člen 2, 53.. ZDR-1 člen 148, 156, 156/1, 179.. ZObr člen 97b, 97f, 97f/2.. ZJU člen 140.
odškodnina za premoženjsko škodo - tedenski počitek - vojak - davki in prispevki - nadurno delo - misija
Vrhovno sodišče RS je v sodbi opr. št. VIII Ips 226/2017 z dne 23. 1. 2018 glede narave terjatve poudarilo, da gre v tovrstnih sporih, v katerih delavci vtožujejo plačilo za tiste dni, ko bi jim morala tožena stranka zagotoviti tedenski počitek v višini 8-kratnika urne plačne postavke za posamezen dan, za premoženjski odškodninski zahtevek zaradi kršitve pogodbene obveznosti. Pojasnilo je tudi, da gre, čeprav obveznost tožene stranke, da tožniku med misijo v tujini zagotovi 24 urni počitek, izhaja iz internega Pravilnika tožene stranke in ne neposredno iz pogodbe o zaposlitvi, za obveznost, ki je po naravi pogodbena obveznost. Na podlagi 2. člena ZSSloV je potrebno uporabiti 140. člen ZJU, ki smiselno enako kot 179. člen ZDR-1 določa, da mora delodajalec po splošnih pravilih civilnega prava delavcu povrniti škodo, ki mu jo je povzročena pri delu ali v zvezi z delom, kar obsega tudi škodo, ki jo je delodajalec povzročil delavcu s kršitvijo pravic iz delovnega razmerja.
Okoliščina, da gre pri opravljanju dela v tujini za poseben pravni in dejanski položaj pripadnikov, ki ima za posledico tudi posebni plačni režim, ne vpliva na posebno razumevanje pravice do tedenskega počitka, sploh pa ne na način, da pripadniki že v osnovi te pravice ne misijah ne bi imeli. Enako pravice do tedenskega počitka oziroma upravičenja do plačila odškodnine v primeru, da ta pravica ni zagotovljena ne izključuje zagotovitev misijskega dopusta oziroma odsotnosti v trajanju 96 ur.
Začetek postopka predhodnega vprašanja pred Sodiščem EU s strani nižjih sodišč je fakultativne narave. V predmetni zadevi pritožbeno sodišče ugotavlja, da odločitev o tožbenem zahtevku ni odvisna od rešitve predhodnega vprašanja glede razlage oziroma glede veljavnosti ali razlage prava Evropske unije.