Dejstvo, da je obdolženec večkratni specialni povratnik, je sodišče prve stopnje dovolj upoštevalo pri odmeri kazni zapora, določeni v pogojni obsodbi in pri določitvi dolžine preizkusne dobe. Majhna teža storjenih kaznivih dejanj in dejstvo, da je bil obdolženec nazadnje obsojen pred 6 leti pa ne narekujejo izreka kazni zapora.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20271
ZKP člen 191, 191/2-3, 191, 191/2-3. KZS člen 168, 168/1, 168, 168/1.
pripor - odreditev - podaljšanje pripora - rop
Trditev pritožbe, da glede na določilo čl. 20 Ustave RS ni razlogov za podaljšanje pripora zaradi ponovitvene nevarnosti, ker ne gre za ogrožanje varnosti ljudi, ni utemeljena že zato, ker je šlo za kaznivo dejanje ropa, ki je sestavljeno iz prisiljenja in tatvine, pri katerem je sila ali grožnja usmerjena proti oškodovancu in je torej njegova varnost ogrožena.
ZKP člen 191, 191/2-3, 473, 474, 191, 191/2-3, 473, 474.
pripor - ponovitvena nevarnost - izjemnost ukrepa - postopek proti mladoletniku
Vprašljiva je odreditev pripora kot izjemnega ukrepa, čeprav naj bi šlo za več posameznih dejanj nadaljevanega kaznivega dejanja ropa, ker je starejši mladoletnik prvič pred sodiščem, dober učenec, iz urejene družine, ker preiskovalni sodnik ni pretehtal, ali ne bi zadostovala namestitev po 473. členu ZKP, zato je bila odreditev razveljavljena zaradi neugotovitve ali gre za izjemnost pripora kot takšnega ukrepa.
Tudi izjava, ki je oblikovana kot vprašanje, lahko vsebuje trditev, ki predstavlja žaljivo obdolžitev, posebej če je udeležencem inkriminiranega dogodka iz prejšnjih ravnanj znano, za kakšne očitke gre oziroma so bili ti izrečeni že ob kakšni drugi priliki.
preizkus sodbe sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti
Pritožbeno sodišče izpodbijane sodbe glede ugotovljenega dejanskega stanja ne more preizkušati izven okvira, ki ga določajo obtožba, prvostopna sodba in pritožba s svojimi razlogi.
Ob izvajanju zasebne gostinske dejavnosti slicevanje na nezmožnost plačevanja preživnine ni upoštevno. Skaljeni odnosi s preživninsko upravičenko - hčerko obdolženca prav tako ne odvezujejo preživninske obveznosti.
Ker je zasebni tožilec vložil zasebno tožbo po preteku 3 mesecev od kar je zvedel za kaznivo dejanje in storilca, je sodišče prve stopnje pravilno ravnalo, ko je tako zasebno tožbo zavrglo.
Sodišče prve stopnje je v prvotnem postopku spoznalo obdolženca za krivega kaznivega dejanja goljufije po I. odst. 171. čl. KZ RS in mu je izreklo kazen dva meseca zapora. V ponovljenem postopku na pritožbo obdolženca je sodišče prve stopnje ponovno spoznalo obdolženca za krivega, vendar milejšega kaznivega dejanja po IV. odst. 171. čl. KZ RS, izreklo pa mu je enako kazen kot prej za temeljno obliko kaznivega dejanja goljufije. Zato je po oceni pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje nepravilno odmerilo kazen, ko je kljub milejši pravni opredelitvi izreklo enako kazen.
Sporazum o večstranski (multilateralni) kompenzaciji ni pobotanje po določilih 336. do 343. člena ZOR, zato s sklenitvijo takega sporazuma terjatev upnika zoper dolžnika še ne preneha.
KZS člen 234, 234/1, 234/2, 234, 234/1, 234/2. KZJ člen 4, 4/2, 4, 4/2.
uporaba milejšega zakona - igranje na srečo
Ko je pritožbeno sodišče na pritožbo javnega tožilca prvostopno sodbo spremenilo tako, da je obtoženki namesto pogojne obsodbe izreklo kazen zapora, ker ni zakonitih pogojev za pogojno obsodbo, prejšnje pogojne obsodbe s 5-letno preizkusno dobo iz specialno preventivnih razlogov ni preklicalo.
Večkratna predkaznovanost za prekrške zaradi vožnje motornega vozila pod vplivom alkohola narekuje daljšo prepoved vožnje motornega vozila vozniku, ki je vinjen povzročil prometno nezgodo.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL20179
ZKP člen 251, 251. KZJ člen 9, 9.
silobran - dokaz z izvedencem
Ne gre za silobran, če storilec z izoblikovanim naklepom koga umori, čaka na oškodovančevo pričakovano nadlegovanje kot neposredni povod za obračun.
Ni potrebe za pritegnitev novih izvedencev, če sodišče sprejme kot osnovo za svojo odločitev mnenje skupine izvedencev, ko je prej dvomilo v mnenje izvedenca posameznika.
Ni odločilno, kolikšna škoda je nastala, temveč nevarnost za premoženje večje vrednosti - pri čemer je treba ugotoviti, kolikšna je ta škoda, ki je grozila pri kaznivem dejanju po 240. čl. KZS.
Če iz posrednih dokazov, ki jih predloži ena stranka ni razvidno, da določene listine poseduje druga stranka, ta pa to zanika, se okoliščina, da listin ne predloži, ne more šteti njej v breme po 5. odst. 233. člena ZPP.
ZIP člen 55a, 55a/2. ZPP (1977) člen 450, 450/2, 354, 354/2-11.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - delni ugovor - postopek z ugovorom zoper sklep o izvršbi - pravnomočnost - razveljavitev sklepa o izvršbi
Razveljavitev sklepa o izvršbi v delu, v katerem je sodišče dovolilo izvršbo, nima nobenega vpliva na kondemnatorni del sklepa o izvršbi.
Če sta gradbena podizvajalca solidarno tožena za plačilo, se zoper solidarne dolžnike lahko izda različna sodba, zato gre za zakonito sosporništvo, ki ni enotno. Ni nujno, da bi morala biti sodba zoper oba istočasna in enaka. Solidarna obveznost ni razlog za enotno sosporništvo. Delna sodba je možna pri navadnem sosporništvu, ne pa pri enotnem.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20299
ZKP člen 366, 366/1, 366, 366/1. KZS člen 165, 165/2, 165, 165/2.
nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - tatvina - naklep
Dokazna ocena o tem, ali je obdolženec ravnal z namenom iz člena 165 KZ RS je vprašljiva, zato je bila oprostilna sodba zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja na pobudo pooblaščenke oškodovanke kot tožilke razveljavljena.