Izvršilne stroške je dolžan dolžnik plačati upniku le v toliko, kolikor so bili potrebni za izvršbo. Tožena stranka je imela možnost izdelati svoj obračun obresti in tako ugovarjati obračunu zamudnih obresti, ki ga je napravila tožeča stranka, le za razliko. Na ta način bi se le v tem delu vodil spor. Ker pa je tožena stranka sklepu o izvršbi ugovarjala v celoti (ne le za razliko), se je tudi spor vodil glede celotnega zneska, na katerega se je glasil vtoževani obračun obresti.
ZOR člen 103, 103/1, 109, 112, 112/1. ZPod člen 107, 107/1.
podjetje - pogodba o odstopu poslovnega deleža - soglasje - neveljavnost pogodbe - tožba za ugotovitev ničnosti - aktivna legitimacija
Pogodba o odstopu deleža podjetja, sklenjena v nasprotju s 107. členom Zakona o podjetjih oziroma brez soglasja ostalih vlagateljev, je izpodbojna in ne nična.
Družba, ki ni sklenila pogodbe o prodaji solastniškega deleža v njej, ni aktivno legitimirana za vložitev tožbe za razveljavitev pogodbe.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20060
ZKP člen 366, 366/1, 366, 366/1. KZS člen 251, 251/1, 251/3, 251, 251/1, 251/3.
nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - ogrožanje varnosti javnega prometa
Nevarno situacijo je povzročil oškodovanec, ki je zapeljal na levi vozni pas, ker je tedaj že začel prehitevati obdolženec, zaradi česar je prišlo do zadetja. Obd. je bil oproščen obtožbe, ker je oškodovanec tudi po mnenju izvedenca reagiral neadekvatno nastali situaciji. Sodba je razveljavljena, ker ni bilo ugotovljeno, ali je obd. že prehiteval in zakaj je oškodovanec zavil v levo in sodišče tudi ni zaslišalo prič.
Vse olajševalne okoliščine je sodišče prve stopnje dovolj upoštevalo, saj je obtožencu izreklo pogojno obsodbo, to pa je najmilejša sankcija, ki jo je mogoče izreči storilcu kaznivega dejanja tatvine po I. dost. 165. člena KZ RS.
sklep o preiskavi - vsebina sklepa - utemeljen sum
Sindikalni funkcionar se je na seji delavskega sveta žaljivo izrazil s posamezničnimi trditvami o ravnanju direktorja podjetja, ki je bil suspendiran in pozneje odpuščen, vendar ne z namenom žalitve - to mu ni bilo dokazano. Bil je oproščen. Sodba potrjena.
krajevna pristojnost - spor o pristojnosti - pristojnost za spore v stečajnem postopku - splošna krajevna pristojnost
Predlog za izvršbo je bil vložen pred začetkom stečajnega postopka zoper tožečo stranko, v spisu pa ni podatkov, da bi spor nastal zaradi stečajnega postopka. Zato je za sojenje v taki zadevi pristojno sodišče po kraju toženčevega - obrtnikovega stalnega prebivališča, ne pa sodišče, ki opravlja stečajni postopek.
varnostni ukrep prepovedi vožnje motornega vozila - primeren čas
Obdolženki izrečeni varnostni ukrep prepovedi vožnje motornih vozil B kategorije je izrečen za primeren čas 3 mesecev, ker do sedaj še ni bila kaznovana in ne obravnavana pred sodnikom za prekrške. Ker ni bila upravno kaznovana, ji ni mogoče šteti v breme, če je bila prijavljena, da je vozila motorno vozilo pod vplivom alkohola, pa sodnik za prekrške tega ni ugotovil s svojo odločbo.
Sodišče prve stopnje je pravilno in zanesljivo ugotovilo vsa odločilna dejstva in utemeljeno verjelo oškodovancu, čigar izpovedba je podprta tudi z zanesljivimi dokazi. Pritožbeno sodišče tudi ne dvomi v pravilnost ocene, da je oškodovanec obtožencu izročil 450 DEM zaradi resne grožnje, ne pa prostovoljno.
Verbalna in večkrat ponovljena grožnja dveh odraslih moških (obtoženca in neznanca), ki sta od oškodovanca zahtevala, da mora kupiti zapestnico, "sicer bo sam kriv za nastale posledice", ki sta oškodovanca obstopila in ga spremljala (2 km) vse do stanovanja oškodovančevega prijatelja, od katerega si je izposodil denar, tudi po mnenju pritožbenega sodišča predstavlja resno grožnjo, pod vplivom katere je oškodovanec obtožencu izročil denar. Okoliščine, da je oškodovanec kupil brezvredno zapestnico, katere nakup je sicer ves čas odklanjal in da se pri tem ni upiral, samo še potrjuje oceno, da je tudi sam osebno grožnjo doživljal kot resno.
Obdolženec je bil v dejanski zmoti, ker se ni zavedal, da gozd, v katerem je posekal smreke, ni last družine, za katero je sekal, temveč je bil prepričan, da je njena last.
Pismena izjava in zaznamek o telefonskem pogovoru z osebo, ki je bila predlagana za pričo, nista bila uporabljena kot dokaza v kazenskem postopku, temveč ju je sodišče upoštevalo le pri ocenjevanju verodostojnosti druge priče, ki pa je bila zaslišana. Tudi brez upoštevanja pismene izjave in telefonskega pogovora bi bila izrečena enaka sodba.
Zavrnjena je pritožba obdolženca zoper sklep o odreditvi pripora zaradi ponovitvene nevarnosti ob vložitvi obtožnice, saj je obdolženec brezposeln in brez premoženja, živi pa pri sestri.
KZS člen 53, 53/1, 53, 53/1. KZJ člen 9, 9/2, 9, 9/2.
huda telesna poškodba - silobran
Čeprav je obtoženec izzval prepir in pretep z oškodovancem, s katerim sta se spopadla goloroka, bi dejstvo, da so se v pretep na strani oškodovanca vključili še štirje njegovi prijatelji, lahko kazalo na to, da je bil obtoženec potem napaden in tako ogrožen, da se je lahko branil tudi z uporabo noža. Vendar pa taka trditev pritožbe nima opore v izvedenih dokazih.
Sodišče je pravilno ugotovilo, da gre za priložnostno kaznivo dejanje in da je obdolženec po več letih napravil novo kaznivo dejanje, ki je ostalo pri poskusu, zato je obdolžencu mogoče izreči pogojno obsodbo.
KZS člen 171, 171/2, 171, 171/2. KZJ člen 42, 42/2, 43, 43/1-5, 42, 42/2, 43, 43/1-5.
pogojna obsodba - denarna kazen z uporabo določil o omilitvi
Čeprav je kaznivo dejanje goljufije ostalo pri poskusu, ni mogoče šteti, da gre za družbeno manj nevarno kaznivo dejanje, saj je protipravno premoženjska korist, ki sta jo zasledovala obtoženca, presegala 260.000 tolarjev, zaradi česar izrek pogojnih obsodb ni ustrezen kljub nekaznovanosti in mladosti obtožencev, pač pa je ustrezna denarna kazen, ker so podani razlogi za uporabo določil o omilitvi kazni.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20059
ZKP člen 349, 349-6, 349, 349-6. KZS člen 165, 165/2, 166, 166/1-1, 165, 165/2, 166, 166/1-1.
zastaranje - nadaljevano kaznivo dejanje - tatvina - velika tatvina
Posamezni dejanji tatvine po čl. 165/2 KZS v sklopu nadaljevanega kaznivega dejanja ne moreta zastarati, čeprav je preteklo že več kot štiri leta od storitve, če obenem ni podan pri vsakem posameznem dejanju namen pridobiti si stvar majhne vrednosti, razen tega seštevek znese preko 5.000 tolarjev, tako da gre za nadaljevano kaznivo dejanje velike tatvine po členu 166/1-1 KZS.
nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - nova dejstva - novi dokazi
Tožeča stranka ni dokazala za verjetno, da v pritožbi navedenih novih dejstev in novih dokazov ni mogla brez svoje krivde navesti do konca glavne obravnave, zato sodišče druge stopnje teh dejstev in teh dokazov v pritožbi ni moglo upoštevati.
Dejansko stanje je nepopolno ugotovljeno, ker sodišče prve stopnje ni odredilo izvedenstva cestno-prometne stroke. Ni dvoma, da je obdolženka s svojo vožnjo kršila določbo 4. odst. 50. čl. ZTVCP, da je s tem ustvarila kritično prometno situacijo in da do nezgode ne bi prišlo, če bi ravnala v skladu s prometnim znakom "STOP". Za oceno teže kaznivega dejanja, stopnje obdolženkine kazenske odgovornosti in končno tudi za pravilno izbiro in odmero kazenske sankcije je pomembna tudi pravilna ugotovitev načina vožnje oškodovanca oziroma ali je ta vozil v skladu s prometnimi predpisi ali pa jih je morda tudi on kršil s tem, da je vozil po levem prometnem pasu.
Če manjkajo procesne predpostavke dopustnosti pravnega sredstva (v konkretnem primeru legitimacija za njegovo vložitev), ni dopustna meritorna odločba o pravnem sredstvu. V posledici pa tudi ni dopustno preizkušati sodbe sodišča prve stopnje. Ker kot tožena stranka nastopa neobstoječa pravna oseba, gre pri izpodbijani sodbi za absolutno nično civilno sodbo, ki nima materialne pravnomočnosti in zato nanjo niso vezani ne sodišče in ne stranki.