ZOR člen 10, 336, 337, 338, 339, 340, 341, 342, 343, 10, 336, 337, 338, 339, 340, 341, 342, 343.
pogodbeno pobotanje
Učinki pogodbenega pobotanja ne nastanejo takrat, ko se stečejo pogoji zanj, temveč takrat, kot so to v pogodbi o pobotanju (pactum de compensando) določile stranke. Če pa v pogodbi o tem niso ničesar določile, kompenzacijo učinkuje od trenutka sklenitve pogodbe o pobotanju.
ZOR člen 103, 103/1, 109, 112, 112/1. ZPod člen 107, 107/1.
podjetje - pogodba o odstopu poslovnega deleža - soglasje - neveljavnost pogodbe - tožba za ugotovitev ničnosti - aktivna legitimacija
Pogodba o odstopu deleža podjetja, sklenjena v nasprotju s 107. členom Zakona o podjetjih oziroma brez soglasja ostalih vlagateljev, je izpodbojna in ne nična.
Družba, ki ni sklenila pogodbe o prodaji solastniškega deleža v njej, ni aktivno legitimirana za vložitev tožbe za razveljavitev pogodbe.
Vse olajševalne okoliščine je sodišče prve stopnje dovolj upoštevalo, saj je obtožencu izreklo pogojno obsodbo, to pa je najmilejša sankcija, ki jo je mogoče izreči storilcu kaznivega dejanja tatvine po I. dost. 165. člena KZ RS.
Ne gre za silobran, če storilec z izoblikovanim naklepom koga umori, čaka na oškodovančevo pričakovano nadlegovanje kot neposredni povod za obračun. Ni potrebe za pritegnitev novih izvedencev, če sodišče sprejme kot osnovo za svojo odločitev mnenje skupine izvedencev, ko je prej dvomilo v mnenje izvedenca posameznika.
varnostni ukrep prepovedi vožnje motornega vozila - primeren čas
Obdolženki izrečeni varnostni ukrep prepovedi vožnje motornih vozil B kategorije je izrečen za primeren čas 3 mesecev, ker do sedaj še ni bila kaznovana in ne obravnavana pred sodnikom za prekrške. Ker ni bila upravno kaznovana, ji ni mogoče šteti v breme, če je bila prijavljena, da je vozila motorno vozilo pod vplivom alkohola, pa sodnik za prekrške tega ni ugotovil s svojo odločbo.
Prepričljivost dokazov, izvedenih na glavni obravnavi, ob zagotovljeni kontradiktornosti, ni večja od prepričljivosti dokazov, izvedenih v preiskavi, ko je kontradiktornost izostala, če ostali dokazi oz. indici opravičujejo drugačne zaključke. Zaenkrat ZKP dokaznega pravila o vrednosti posameznih dokazov glede na stopnjo postopka ne pozna.
kaznivo dejanje - sodelovanje v pretepu - storilec
Za obstoj kaznivega dejanja sodelovanja v pretepu ne zadostuje le ugotovitev, da je član skupine, ki je bila udeležena v pretepu, bil navzoč na kraju pretepa. Dokazati je potrebno, da je bil obdolženec aktivno udeležen v pretepu bodisi fizično ali pa z bodrenjem ali podpihovanjem in da se je v pretep vključil še preden je bil oškodovanec hudo telesno poškodovan ali ubit.
Obdolženec je bil v dejanski zmoti, ker se ni zavedal, da gozd, v katerem je posekal smreke, ni last družine, za katero je sekal, temveč je bil prepričan, da je njena last.
Razlogi sodbe glede odločilnih dejstev so v precejšni meri v nasprotju, saj sodišče prve stopnje najprej navaja, "da je prepričano, da je obtoženi vedel, da kupuje ukraden avto", v nadaljevanju pa, "da okoliščine same po sebi še ne pojasnjujejo očitanega kaznivega dejanja, da naj bi obtoženi vedel, da je bilo vozilo ukradeno takrat, ko ga je kupil".
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20060
ZKP člen 366, 366/1, 366, 366/1. KZS člen 251, 251/1, 251/3, 251, 251/1, 251/3.
nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - ogrožanje varnosti javnega prometa
Nevarno situacijo je povzročil oškodovanec, ki je zapeljal na levi vozni pas, ker je tedaj že začel prehitevati obdolženec, zaradi česar je prišlo do zadetja. Obd. je bil oproščen obtožbe, ker je oškodovanec tudi po mnenju izvedenca reagiral neadekvatno nastali situaciji. Sodba je razveljavljena, ker ni bilo ugotovljeno, ali je obd. že prehiteval in zakaj je oškodovanec zavil v levo in sodišče tudi ni zaslišalo prič.
Če manjkajo procesne predpostavke dopustnosti pravnega sredstva (v konkretnem primeru legitimacija za njegovo vložitev), ni dopustna meritorna odločba o pravnem sredstvu. V posledici pa tudi ni dopustno preizkušati sodbe sodišča prve stopnje. Ker kot tožena stranka nastopa neobstoječa pravna oseba, gre pri izpodbijani sodbi za absolutno nično civilno sodbo, ki nima materialne pravnomočnosti in zato nanjo niso vezani ne sodišče in ne stranki.
Sodišče prve stopnje je pravilno in zanesljivo ugotovilo vsa odločilna dejstva in utemeljeno verjelo oškodovancu, čigar izpovedba je podprta tudi z zanesljivimi dokazi. Pritožbeno sodišče tudi ne dvomi v pravilnost ocene, da je oškodovanec obtožencu izročil 450 DEM zaradi resne grožnje, ne pa prostovoljno.
Verbalna in večkrat ponovljena grožnja dveh odraslih moških (obtoženca in neznanca), ki sta od oškodovanca zahtevala, da mora kupiti zapestnico, "sicer bo sam kriv za nastale posledice", ki sta oškodovanca obstopila in ga spremljala (2 km) vse do stanovanja oškodovančevega prijatelja, od katerega si je izposodil denar, tudi po mnenju pritožbenega sodišča predstavlja resno grožnjo, pod vplivom katere je oškodovanec obtožencu izročil denar. Okoliščine, da je oškodovanec kupil brezvredno zapestnico, katere nakup je sicer ves čas odklanjal in da se pri tem ni upiral, samo še potrjuje oceno, da je tudi sam osebno grožnjo doživljal kot resno.
krajevna pristojnost - spor o pristojnosti - pristojnost za spore v stečajnem postopku - splošna krajevna pristojnost
Predlog za izvršbo je bil vložen pred začetkom stečajnega postopka zoper tožečo stranko, v spisu pa ni podatkov, da bi spor nastal zaradi stečajnega postopka. Zato je za sojenje v taki zadevi pristojno sodišče po kraju toženčevega - obrtnikovega stalnega prebivališča, ne pa sodišče, ki opravlja stečajni postopek.
Kljub predkaznovanosti obtoženca je sodišče pravilno odmerilo kazen, ko je obtožencu izreklo zaporno kazen zaradi kaznivega dejanja po II.odst. 166. člena KZS v trajanju štirih mesecev in preklicani pogojni obsodbi, v kateri je bila določena kazen sedem mesecev ter izrečena enotna kazen devet mesecev zapora, zaradi česar je pritožba javnega tožilca neutemeljena, ko se zavzema za višjo kazen temu obtožencu, ki ni bil pobudnik kaznivega dejanja, medtem, ko se zoper izrečeno kazensko sankcijo zoper soobtoženca, ki je bil pobudnik kaznivega dejanja in mu je bila izrečena pogojna obsodba, ni pritožil. Zaradi tega je odmerjena kazen za drugega obtoženca v skladu s čl. 367. ZKP.
KZS člen 171, 171/2, 171, 171/2. KZJ člen 42, 42/2, 43, 43/1-5, 42, 42/2, 43, 43/1-5.
pogojna obsodba - denarna kazen z uporabo določil o omilitvi
Čeprav je kaznivo dejanje goljufije ostalo pri poskusu, ni mogoče šteti, da gre za družbeno manj nevarno kaznivo dejanje, saj je protipravno premoženjska korist, ki sta jo zasledovala obtoženca, presegala 260.000 tolarjev, zaradi česar izrek pogojnih obsodb ni ustrezen kljub nekaznovanosti in mladosti obtožencev, pač pa je ustrezna denarna kazen, ker so podani razlogi za uporabo določil o omilitvi kazni.
Obdolženki izrečena denarna kazen ni primerna, ker njeno premoženjsko stanje ni prišlo v dovoljni meri do izraza, pa tudi njena vztrajnost in nespoštovanje upravnih odločb ni bilo ustrezno ovrednoteno.