Samo okoliščina, da do poškodbe oškodovanca ni prišlo neposredno zaradi udarca storilca, ne zadostuje za ugotovitev, da je podana blažja oblika krivde (nezavestna malomarnost), v kolikor drugi dokazi kažejo, da je obtoženec zavestno ravnal na način, s katerim se lahko drugega neposredno ali posredno hudo telesno poškoduje.
Sodišče je pravilno ugotovilo, da gre za priložnostno kaznivo dejanje in da je obdolženec po več letih napravil novo kaznivo dejanje, ki je ostalo pri poskusu, zato je obdolžencu mogoče izreči pogojno obsodbo.
Z listinami v spisu verjetnost obstoja upnikove terjatve še ni bila izkazana, čeprav je bila hkrati s predlogom za izdajo začasne odredbe vložena tudi tožba na plačilo denarne terjatve, zato je bil predlog za začasno odredbo utemeljeno zavrnjen.
Vse olajševalne okoliščine je sodišče prve stopnje dovolj upoštevalo, saj je obtožencu izreklo pogojno obsodbo, to pa je najmilejša sankcija, ki jo je mogoče izreči storilcu kaznivega dejanja tatvine po I. dost. 165. člena KZ RS.
kaznivo dejanje - sodelovanje v pretepu - storilec
Za obstoj kaznivega dejanja sodelovanja v pretepu ne zadostuje le ugotovitev, da je član skupine, ki je bila udeležena v pretepu, bil navzoč na kraju pretepa. Dokazati je potrebno, da je bil obdolženec aktivno udeležen v pretepu bodisi fizično ali pa z bodrenjem ali podpihovanjem in da se je v pretep vključil še preden je bil oškodovanec hudo telesno poškodovan ali ubit.
Prepričljivost dokazov, izvedenih na glavni obravnavi, ob zagotovljeni kontradiktornosti, ni večja od prepričljivosti dokazov, izvedenih v preiskavi, ko je kontradiktornost izostala, če ostali dokazi oz. indici opravičujejo drugačne zaključke. Zaenkrat ZKP dokaznega pravila o vrednosti posameznih dokazov glede na stopnjo postopka ne pozna.
nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - nova dejstva - novi dokazi
Tožeča stranka ni dokazala za verjetno, da v pritožbi navedenih novih dejstev in novih dokazov ni mogla brez svoje krivde navesti do konca glavne obravnave, zato sodišče druge stopnje teh dejstev in teh dokazov v pritožbi ni moglo upoštevati.
Obdolženki izrečena denarna kazen ni primerna, ker njeno premoženjsko stanje ni prišlo v dovoljni meri do izraza, pa tudi njena vztrajnost in nespoštovanje upravnih odločb ni bilo ustrezno ovrednoteno.
sklep o preiskavi - vsebina sklepa - utemeljen sum
Sindikalni funkcionar se je na seji delavskega sveta žaljivo izrazil s posamezničnimi trditvami o ravnanju direktorja podjetja, ki je bil suspendiran in pozneje odpuščen, vendar ne z namenom žalitve - to mu ni bilo dokazano. Bil je oproščen. Sodba potrjena.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20059
ZKP člen 349, 349-6, 349, 349-6. KZS člen 165, 165/2, 166, 166/1-1, 165, 165/2, 166, 166/1-1.
zastaranje - nadaljevano kaznivo dejanje - tatvina - velika tatvina
Posamezni dejanji tatvine po čl. 165/2 KZS v sklopu nadaljevanega kaznivega dejanja ne moreta zastarati, čeprav je preteklo že več kot štiri leta od storitve, če obenem ni podan pri vsakem posameznem dejanju namen pridobiti si stvar majhne vrednosti, razen tega seštevek znese preko 5.000 tolarjev, tako da gre za nadaljevano kaznivo dejanje velike tatvine po členu 166/1-1 KZS.
Ne gre za silobran, če storilec z izoblikovanim naklepom koga umori, čaka na oškodovančevo pričakovano nadlegovanje kot neposredni povod za obračun. Ni potrebe za pritegnitev novih izvedencev, če sodišče sprejme kot osnovo za svojo odločitev mnenje skupine izvedencev, ko je prej dvomilo v mnenje izvedenca posameznika.
Zavrnjena je pritožba obdolženca zoper sklep o odreditvi pripora zaradi ponovitvene nevarnosti ob vložitvi obtožnice, saj je obdolženec brezposeln in brez premoženja, živi pa pri sestri.
Pismena izjava in zaznamek o telefonskem pogovoru z osebo, ki je bila predlagana za pričo, nista bila uporabljena kot dokaza v kazenskem postopku, temveč ju je sodišče upoštevalo le pri ocenjevanju verodostojnosti druge priče, ki pa je bila zaslišana. Tudi brez upoštevanja pismene izjave in telefonskega pogovora bi bila izrečena enaka sodba.
Sodišče prve stopnje je pravilno in zanesljivo ugotovilo vsa odločilna dejstva in utemeljeno verjelo oškodovancu, čigar izpovedba je podprta tudi z zanesljivimi dokazi. Pritožbeno sodišče tudi ne dvomi v pravilnost ocene, da je oškodovanec obtožencu izročil 450 DEM zaradi resne grožnje, ne pa prostovoljno.
Verbalna in večkrat ponovljena grožnja dveh odraslih moških (obtoženca in neznanca), ki sta od oškodovanca zahtevala, da mora kupiti zapestnico, "sicer bo sam kriv za nastale posledice", ki sta oškodovanca obstopila in ga spremljala (2 km) vse do stanovanja oškodovančevega prijatelja, od katerega si je izposodil denar, tudi po mnenju pritožbenega sodišča predstavlja resno grožnjo, pod vplivom katere je oškodovanec obtožencu izročil denar. Okoliščine, da je oškodovanec kupil brezvredno zapestnico, katere nakup je sicer ves čas odklanjal in da se pri tem ni upiral, samo še potrjuje oceno, da je tudi sam osebno grožnjo doživljal kot resno.
varnostni ukrep prepovedi vožnje motornega vozila - primeren čas
Obdolženki izrečeni varnostni ukrep prepovedi vožnje motornih vozil B kategorije je izrečen za primeren čas 3 mesecev, ker do sedaj še ni bila kaznovana in ne obravnavana pred sodnikom za prekrške. Ker ni bila upravno kaznovana, ji ni mogoče šteti v breme, če je bila prijavljena, da je vozila motorno vozilo pod vplivom alkohola, pa sodnik za prekrške tega ni ugotovil s svojo odločbo.