vračunanje daril v dedni delež (kolacija) - sporna dejstva glede vračunavanja darila v dedni delež - prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo
V predmetni zadevi je dedič A. A. uveljavljal, naj se njegovemu bratu v dedni delež vštejejo določena darila. Uveljavljal je torej vračunanje daril v dedni delež (kolacija) po 46. členu ZD. Navedena določba omogoča, da dobijo tisti dediči pri zakonitem dedovanju, ki jim je zapustnik že za časa življenja dal darila, efektivno toliko manj iz zapuščine na račun svojega dednega deleža, kolikor znaša vrednost daril.
Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo materialno pravo, ko je pritožnikovo zahtevo štelo za terjatev zoper brata, ne pa za zahtevo za vračunanje daril v dedni delež.
OZ člen 51, 51/1, 619, 633, 633/3, 634, 637, 637/1, 639, 639/1.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - ugovor pobotanja v pravdi - nepravilna izpolnitev - odgovornost za stvarne napake (jamčevanje za napake) - očitne stvarne napake - pravočasno grajanje - obličnost - dokazna ocena - sočasni ustni dogovor
Pravočasno grajanje napak je ena od predpostavk podjemnikove odgovornosti za stvarne napake opravljenega posla, ki morajo biti kumulativno izpolnjene za uspešno uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov. Zato že ugotovitev, da toženka ni dokazala, da je zatrjevane napake pravočasno grajala, pomeni, da je toženka izgubila vse pravice iz naslova jamčevalnih zahtevkov in s pobotnim ugovorom ne more uspeti.
Ne drži pritožbeni očitek, da je zaključek sodišča prve stopnje, da pogodbenice zavez iz pisne pogodbe niso dolžne spoštovati. Sodišče prve stopnje namreč takšnega zaključka ni sprejelo, ampak je ugotovilo, da sta pogodbenici z ustnim dogovorom pogodbeno določilo o izročitvi zavarovanj izključili. Tudi ne drži pritožbeni očitek, da je v gospodarskih poslih izrecno zahtevana pisna oblika dogovorov. Pogodba, sklenjena med pravdnima strankama, je po svoji naravi podjemna pogodba, za katero zakon pisne oblike ne zahteva (prvi odstavek 51. člena v zvezi z XI. poglavjem OZ), kar posledično velja tudi za dogovor, s katerim se olajšuje obveznost ene od pogodbenic.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - duševne bolečine - protipravno ravnanje - nepremoženjska škoda za poseg v osebnostne pravice - zavrnilna zamudna sodba - pravno priznana oblika nepremoženjske škode
Čeprav so toženčeva dejanja, kot so varanje in intimno zavračanje, z vidika tožnice nemoralni, to samo po sebi ne pomeni, da gre za protipravno ravnanje, ki bi lahko bilo podlaga za odškodninsko odgovornost. Pravo priznava odškodnino za nepremoženjsko škodo le v primerih, ko gre za resne in hujše kršitve osebnostnih pravic, kot so integriteta, čast ali dostojanstvo. Toženčeva ravnanja, čeprav žaljiva, ne predstavljajo tako intenzivnega posega, da bi presegla prag običajnih življenjskih nevšečnosti v istovrstnih situacijah. Duševne bolečine in telesne bolečine, ki so se pri tožnici kazale v obliki glavobolov in nespečnosti, so življenjsko izkustveno normalne posledice, do katerih pride ob tako stresnih dogodkih, kot je razveza zakonske zveze.
negatorna tožba - prenehanje vznemirjanja lastninske pravice - vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja - menjava ključavnice - skupno premoženje zakoncev - pomanjkanje aktivne legitimacije - izkazano lastništvo zemljišča - razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja zakonca - nedovoljeno razpolaganje enega od zakoncev s skupnim premoženjem - učinek pravnega pravila - prepovedane emisije - vir nevarnosti - grozeča večja škoda
Zmotna je pravna razlaga pritožnice, da pravni posli, s katerimi eden od zakoncev brez soglasja drugega zakonca odtuji stvar iz skupnega premoženja na tretjega, nimajo pravnih učinkov. Ti posli so po ustaljeni sodni praksi izpodbojni in ne nični. Z nedovoljenim razpolaganjem (odsvojitvijo skupne stvari) skupno premoženje spremeni svojo obliko, tako da vanj spada terjatev, ki je posledica prikrajšanja (oškodovanja) skupnega premoženja s strani drugega zakonca. Tožnica zato neutemeljeno zatrjuje, da je nepremičnina še vedno skupno premoženje pravdnih strank, saj je last pravne osebe, na katero jo je nedovoljeno prenesla. Ker tožnica ni več lastnica sporne nepremičnine, prav tako tudi ne njena skupna lastnica, s tožbenim zahtevkom na prenehanje vznemirjanja lastninske pravice po 99. členu SPZ ne more uspeti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - STVARNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00082535
ZIZ člen 53, 226, 226/3, 227, 227/1, 239, 272, 272/1, 272/2, 272/2-1, 272/2-2, 272/2-3. ZPP člen 180, 180/3, 339, 339/2, 339/2-8. URS člen 3a. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6, 6/1, 7, 7/1. ZPotK člen 6, 6/1, 7, 7/2. OZ člen 5. ZVPot člen 23, 23/2, 24, 24/1, 24/1-1, 24/1-4. SPZ člen 150, 150/1.
ničnost kreditne pogodbe - dolgoročni kredit v CHF - potrošniški spor - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - vsebina pojasnilne dolžnosti - neizpolnjena pojasnilna dolžnost - dokazni standard verjetnosti - novejša sodna praksa - sodna praksa SEU - prepoved retroaktivnosti - ravnanje v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja - pogoj reverzibilnosti - tehtanje neugodnih posledic izdaje začasne odredbe - potrebnost izdaje začasne odredbe - nastanek težko nadomestljive škode - zavarovanje terjatve s hipoteko - denarna kazen
V fazi postopka zavarovanja terjatve z začasno odredbo zadošča dokazni standard verjetnosti, zato je sodišče postopalo pravilno, ko je obstoj terjatve presojalo le na podlagi listinskih dokazov.
Sodna praksa je v zadnjih odločbah upoštevaje sodbo SEU zavzela stališče, da za ureditvene začasne odredbe za zadržanje izvrševanja potrošniških pogodb z nepoštenimi pogodbenimi pogoji nista pravno odločilni vprašanji reverzibilnosti in tehtanja neugodnih posledic za upnika in dolžnika.
Sodna praksa se je že izrekla, da je v fazi zavarovanja terjatve treba upoštevati le evrsko glavnico brez obrestnega dela, ostalo pa bo predmet odločanja o obsegu morebitnega vrnitvenega zahtevka.
Odlog plačevanja ali reprogram kredita sta le možnost tožnikov, ne pa njuna obveznost. Kljub temu, da te možnosti nista izkoristila, jima varstva v obliki začasne odredbe zgolj zato ni mogoče odreči.
DZ člen 179, 196, 197, 199, 199/1. ZIZ člen 21, 21/1. ZNP-1 člen 2, 2/1, 42. ZPP člen 212.
preživnina za mladoletnega otroka - bistveno spremenjene okoliščine - sprememba višine preživnine - predlagalni nepravdni postopek - izredni stroški - zmotna uporaba materialnega prava - neizvršljivost izreka
Družinski zakonik (v nadaljevanju DZ) v 196. členu določa, da se preživnina določi v mesečnem znesku in za naprej, zahteva pa se lahko od dneva vložitve tožbe ali predloga za določitev preživnine. Navedena določba se uporablja tudi v primeru odločanja o spremembi višine preživnine po 197. členu DZ. Kadar torej predlagatelj postopka izrecno zahteva določitev preživnine od dneva vložitve predloga, sme sodišče preživnino določiti od tega dne dalje. V tem primeru, kadar preživninski zavezanec meni, da ni dolžan plačevati preživnine od dneva vložitve predloga, mora v postopku takšna dejstva zatrjevati in jih tudi dokazati, saj gre za predlagalni nepravdni postopek (prvi odstavek 2. člena ZNP-1), v katerem se uporabljajo pravila o trditvenem in dokaznem bremenu (212. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). V obravnavani zadevi pa iz podatkov spisa ne izhaja, da bi nasprotni udeleženec v zvezi s tem, zakaj ni dolžan plačevati preživnine od dneva vložitve predloga predlagateljice, podal konkretne navedbe ter zanje predložil dokazila.
zaupanje mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - odvzem pravice do stikov - korist mladoletnega otroka - izvedenec klinične psihologije - ogroženost otroka - odklanjanje stikov s strani otroka - nasilno obnašanje - odtujevanje otroka - volja otroka - milejši ukrep - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev
Pritožba z izpostavljanjem prezrte vloge očeta v družinskih odnosih in očitki o materinem odtujevanju ne vzbuja dvoma v pravilnost odločitve, da stiki z nasprotnim udeležencem otrokoma ne bi bili v korist. Ker je bila njuna volja jasno izražena, omejitev stikov pa svetovana tako s strani strokovnih delavcev CSD kot izvedenke klinične psihologije, sodišču ni bilo treba izvesti še dokaza z izvedencem psihiatrične stroke
podjemna pogodba (pogodba o delu) - pogodba o sodelovanju - pogodba o svetovanju - priprava programa - stroški dela - pogodbene obveznosti - materialno pravo - pogajanja - odpoved pogodbe
Višje sodišče se ne strinja s pritožnico, da se drugi odstavek 6. člena Pogodbe nanaša na predložitev ponudbe tako glede cene in plačilnih pogojev, kot tudi samega programa. Naveden odstavek pogodbenega določila sicer res navaja le, da izvajalec vsakokrat pripravi ponudbo, ki jo potrdi naročnik. Vendar se ga ne more presojati ločeno od preostalih odstavkov 6. člena, ampak skupaj z njimi. Le-ti pa vsebinsko določajo ceno, plačilne pogoje in roke plačil, ne pa obveznosti v zvezi s pripravo programov. Slednje določa 3. člen Pogodbe, v katerem je med obveznostmi izvajalca med drugim določena uskladitev vsebin in planov izvedbe z naročnikom in pridobitev njegove potrditve. Med temi obveznostmi ni določeno, da bi morala tožnica toženki predložiti ponudbo o vsebini programov. Zato ne drži pritožbeno stališče, da ne zadošča zgolj priprava in uskladitev programov, ampak bi morala tožnica v ta namen pripraviti ponudbo. Višje sodišče se strinja z zaključkom prvostopenjskega sodišča, da se drugi odstavek 6. člena Pogodbe nanaša na obveznost predložitve ponudbe o ceni in plačilnih pogojih.
Uporabo 20. člena OZ, ki ureja pogajanja ter odškodninsko odgovornost za nepoštena pogajanja, izključuje že dejstvo, da sta stranki že sklenili Pogodbo, s katero sta se dogovorili, da bo tožnica pripravila in izvedla programe usposabljanj, toženka pa ji bo za to plačala. Pogodba je v času izvajanja aktivnosti, ki so predmet tega postopka, veljala. Zato dejanski stan v obravnavani zadevi ne ustreza situaciji faze pred sklenitvijo pogodbe, ki jo ureja 20. člen OZ. Prav tako ni ustrezno utemeljevanje odločitve na podlagi tretjega odstavka 12. člena Pogodbe, ki določa obveznost pogodbene stranke, ki odpove pogodbo, da drugi stranki plača stroške, nastale na osnovi te pogodbe, ki se jim ni mogoče izogniti niti po prejemu pisnega obvestila o odpovedi. Nesporno je, da nobena pogodbenica ni odpovedala Pogodbe.
ZPP člen 458, 458/2. Pravilnik o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva (2004) člen 16. Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (2004) člen 7, 34, 34/4.
plačilo domske oskrbe - pisni dogovor - teorija realizacije pogodbe - delna oprostitev plačila - spor majhne vrednosti - razveljavitev sodbe
S tem, ko je toženec plačal izdane račune, je konkludentno pristal na dogovor o doplačevanju domske oskrbe za svojo mamo (teorija realizacije pogodbe). Toženec se ni strinjal le z višino izdanih računov, saj je menil, da bi moral biti pri delni oprostitvi plačila domske oskrbe upoštevan njegov sin, ki ga preživlja, v posledici česar pa je sprožil postopek pred CSD. Določitev delne oprostitve plačila oskrbnine za toženca se namreč določi v okviru upravnega postopka pri CSD (7. člen Uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev) in na plačilo že izdanih računov nima vpliva.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-3. ZDavP-2 člen 145, 145/2, 145/2-9.
izvršba davčne obveznosti - izvršilni naslov - seznam izvršilnih naslovov - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - vezanost sodišča na izvršilni naslov
Odločbe, ki predstavljajo izvršilne naslove za izterjavo prispevkov, so še vedno v veljavi oziroma dolžnica ni izkazala nasprotnega, dokler je temu tako, pa je izvršilno sodišče na njih vezano skladno z načelom stroge formalne legalitete. V zvezi z navedenim sodišče prve stopnje dolžnice ni bilo dolžno napotovati na nobene postopke, niti prekinjati pričujočega izvršilnega postopka. Seznam izvršilnih naslovov ima naravo samostojnega izvršilnega naslova, vendar je hkrati evidenca le-teh. Tako ne pomeni samostojne meritorne odločbe o posamezni davčni obveznosti, temveč zbirno evidenco posameznih izvršilnih naslov, ki lahko vsebuje tudi napačne podatke o izvršilnih naslovih. Ker je seznam izvršilnih naslovov dejansko le evidenca le-teh, lahko dolžnik zato ugovarja, da posamezen izvršilni naslov, ki je vsebovan v seznamu izvršilnih naslovov, ne obstaja ali, da tam navedeno ni listina, ki bi bila izvršilni naslov. Vendar pa ker dolžnica ni dokazala prenehanja obstoja posameznih odločb, izvršilnih naslovov, kljub odpadli podlagi za le-te, izvršilno sodišče izvršbe glede obveznosti v spornih izvršilnih naslovih ne more ustaviti, saj je na njih vezano, vse dokler obstajajo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00081849
KZ-1 člen 58, 58/2, 58/5, 308, 308/3, 308/6. ZKP člen 370, 370/1, 370/1-3, 370/2.
priznanje krivde - pogojna obsodba - pogoji za izrek pogojne obsodbe - kaznovalni predlog državnega tožilca - kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - opis dejanja - hudodelska združba - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodišče sme na podlagi določbe petega odstavka 58. člena KZ-1 (t. i. izjemna pogojna obsodba) izreči pogojno obsodbo tudi za kazniva dejanja, za katera je predpisana kazen najmanj treh let zapora.
Že iz jezikovne razlage določbe petega odstavka 58. člena KZ-1 je razvidno, da morata biti za izrek pogojne obsodbe kumulativno podana dva pogoja: (i) da obtoženec prizna krivdo po obtožbi oziroma sklene sporazum o priznanju krivde in (ii) da državni tožilec predlaga izrek pogojne obsodbe za primer, če obtoženec prizna krivdo oziroma s tožilstvom sklene sporazum o priznanju krivde. Samo priznanje krivde, ne da bi državno tožilstvo hkrati predlagalo izrek pogojne obsodbe, sodišču ne omogoča, da obtožencu izreče pogojno obsodbo na podlagi petega odstavka 58. člena KZ-1.
ZIZ člen 42, 42a, 42c. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 53.
izvršba na podlagi tuje odločbe - potrdilo o neposredni izvršljivosti - vezanost na pravnomočno in izvršljivo sodno odločbo
V izvršilnem postopku dolžnik ne more uveljavljati nepravilnosti potrdila o izvršljivosti, saj je izvršilno sodišče na podatek o izvršljivosti vezano, vse dokler ni spremenjen. Navedeno po presoji višjega sodišča še toliko bolj velja za tuje potrdilo o izvršljivosti. Če je namreč za razveljavitev slovenskega potrdila o izvršljivosti, ki ga izda slovensko sodišče na podlagi 42.a člena ZIZ, pristojno za popravek ali razveljavitev takega potrdila o izvršljivosti po 42.c členu ZIZ prav tako slovensko sodišče, enako vzajemno velja tudi za tuje sodišče. Če torej dolžnica meni, da je avstrijsko sodišče napačno izdalo potrdilo o izvršljivosti, se mora za njegovo razveljavitev ali popravek obrniti na avstrijsko sodišče, do tedaj pa je slovensko izvršilno sodišče kot sodišče države izvršitve nanj vezano.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00080395
SZ-1 člen 41, 42. ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/1, 313, 313/1, 313/2, 339, 339/2, 339/2-14, 358, 358-6, 458, 458/4. OZ člen 299, 299/1, 378, 378/1.
obvezen prispevek etažnega lastnika v rezervni sklad - neplačevanje v rezervni sklad - izterjava obveznosti vplačila v rezervni sklad etažnih lastnikov večstanovanjskih stavb - vodenje sredstev računa rezervnega sklada - poseben transakcijski račun - nezakonito razpolaganje ali odtujevanje premoženja - izrek sodbe v nasprotju z obrazložitvijo - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sprememba izpodbijane sodbe - stroški pravdnega postopka glede na uspeh stranke - odvetniška tarifa - spor majhne vrednosti
Preuranjeno bi bilo domnevati, da bo upravnik kršil zakon, če bo v imenu etažnih lastnikov izterjal manjkajoča sredstva od etažnega lastnika, ki ni vplačal ustreznega deleža v rezervni sklad. Nezakonitega razpolaganja upravniku dejansko ne bi mogla preprečiti niti izpolnitev na poseben transakcijski račun. Ni pa sama izterjava neplačanih sredstev že (nezakonito) razpolaganje. Iz tega razloga se vsebinsko utemeljenega zahtevka za plačilo dolgovanih sredstev etažnega lastnika v rezervni sklad ne sme zavrniti.
sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - negatorna tožba - negatorni tožbeni zahtevek - določenost tožbenega zahtevka - določljivost zahtevka - neutemeljeno zavrženje tožbe - nepopolna tožba - materialno procesno vodstvo - poprava tožbe - dopolnitev nepopolnega tožbenega zahtevka - določna označba nepremičnine - opis motilnega ravnanja - sklépanje po podóbnosti (argumentum a simili ad simile) - analogija - poseg v pravico do sodnega varstva - zmotna uporaba materialnega prava po ZPP
Absolutnost in izključujočnost lastninske pravice daje lastniku upravičenje, da komurkoli prepove kakršnekoli posege v svojo nepremičnino. Zato ni nujno, da je v negatornem tožbenem zahtevku povsem natančno zamejeno, na katerem delu nepremičnine se pravno varstvo zahteva (drugače kot, na primer, v postopkih v zvezi s priposestvovanjem služnosti ali z ustanovitvijo nujne poti), temveč prostorska zamejitev pravnega varstva služi le temu, da pravno varstvo ni abstraktno in vseobsegajoče, temveč da ima povezavo s konkretnim motilnim ravnanjem.
pravica do obrambe - kršitev prometnih predpisov - domneva odgovornosti lastnika vozila - pravica do predlaganja in izvedbe razbremenilnih dokazov
Glede dokaza z zaslišanjem priče A.A. je sodišče prve stopnje obrazložilo, da ga ne bo izvedlo, ker to za pravilno ugotovitev dejanskega stanja ni potrebno ter ker bi bila izvedba dokaza neekonomična in dolgotrajna.
Storilec je s svojimi trditvami v ZSV zadostil aktivnosti, ki se od njega pričakuje v postopku razbremenitve odgovornosti po prvem odstavku 8. člena ZPrCP, saj je poleg svojih navedb o alibiju določno opredelil tudi osebo, ki lahko potrdi resničnost njegovih navedb, in predložil njene kontaktne podatke. Zato stališče sodišča prve stopnje, ki je ta dokaz zavrnilo z zgoraj navedenimi razlogi, krši storilčevo pravico do obrambe iz 90. člena ZP-1 in 29. člena Ustave Republike Slovenije (URS), kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka o prekršku iz drugega odstavka člena 155 ZP-1.
ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1, 286, 286/3. ZUVza člen 12.
tožba na izpraznitev in izročitev nepremičnine - plačilo uporabnine za nepremičnine - predlog stranke za prekinitev postopka - zavrnitev predloga za prekinitev postopka - vmesni procesni sklep - pogoji za prekinitev pravdnega postopka - fakultativna obveznost - predhodno vprašanje - pravno vprašanje - tuje državljanstvo - ravnanje, ki očitno meri na zavlačevanje - novote
Državljanstvo tožnika in s tem povezano izpolnjevanje pogojev za pridobivanje lastninske pravice na nepremičninah na območju Republike Slovenije odpira zlasti pravna in ne dejanska vprašanja, o katerih lahko odloči tudi predmetno sodišče.
Glede toženčevih pritožbenih navedb, da bi v primeru neprekinitve postopka lahko prišlo do dveh nasprotujočih si odločitev in toženec ne bi mogel doseči vzpostavitve prejšnjega stanja, pa pritožbeno sodišče dodaja, da bo toženec v primeru uspeha v zemljiškoknjižnem postopku to v predmetnem postopku lahko uveljavljal kot privilegirano novoto (tretji odstavek 286. člena ZPP).
prispevek oškodovanca k nastanku škode - odškodnina za nepremoženjsko škodo - odmera denarne odškodnine - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - odškodnina zaradi kršitve osebnostnih pravic - fizično nasilje - načelo sorazmernosti - tek zakonskih zamudnih obresti - kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe
V skladu z načelom sorazmernosti mora biti odgovor na določen dejanski napad sorazmeren z naravo in resnostjo tega napada. V tem primeru je fizični napad s pestjo nesorazmeren odziv na pljunek. Fizično nasilje presega meje samoobrambe in primernega odgovora na psihološko ponižanje oziroma žalitev.
Pomemben dejavnik pri določanju višine odškodnine za strah je v tem primeru dejstvo, da je tožnik pred prejetim udarcem pljunil v toženca, torej je slednji tožnika udaril v obrambni reakciji na provokacijo.
Zmotno je pravno naziranje, da v primeru, kot je obravnavani, odškodnina za telesne bolečine in/ali strah konzumira tudi odškodnino za duševne bolečine zaradi kršitve osebnostnih pravic. Gre za dve različni obliki pravno priznane škode, ki lahko soobstajata.
Tožnik je že med kazenskim postopkom napovedal premoženjskopravni zahtevek, vendar ga po višini ni konkretiziral, zato ima toženec prav, da je bil z višino tožnikovega zahtevka seznanjen šele z vložitvijo tožbe. Zakonske zamudne obresti tečejo od dne postavitve konkretiziranega zahtevka, v tem primeru od vložitve tožbe dalje.
Stopnje svaštva se določajo analogno krvnemu sorodstvu, saj je zakonec z določenim sorodnikom svojega zakonca v svaštvu tiste vrste in tistega kolena, kot je drugi zakonec s tem svojim sorodnikom v sorodstvu. Bližnje razmerje med oškodovancem in obdolžencem mora obstajati v času izvršitve kaznivega dejanja.
Ugotovljeno razmerje med oškodovancem in obdolžencem pomeni, da državna tožilka glede na določbo 224. člena KZ-1, po kateri je upravičen tožilec oškodovanec kot sorodnik v svaštvu do vštetega drugega kolena, ni upravičena tožilka.
ZSReg člen 18, 18/1, 19, 36, 36/1, 39, 39-1. ZGD-1 člen 502, 502/1, 502/2, 502/3, 502/4. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 343, 343/4.
vpis v sodni register - vpis skupščinskega sklepa v sodni register - sklep o vpisu v sodni register - pritožba zoper sklep - dovoljenost pritožbe - predpostavke za dovoljenost pritožbe - pravni interes za pritožbo - družbenik subjekta vpisa v register - status družbenika - izključitev družbenika iz družbe - neizkazan pravni interes - zavrženje pritožbe - stroški postopka
Osebe, ki niso več družbeniki subjekta vpisa (izključeni družbeniki), ne morejo vplivati na sprejemanje odločitev skupščine subjekta vpisa, med drugim na odločitve preostalih družbenikov, ki jih ti sprejmejo na podlagi 502. člena ZGD-1.
Upnik je na podlagi sklepa o zavarovanju s prisilno zastavno pravico in hkrati vpisano zaznambo izvršljivosti terjatve pridobil pravico, da se lahko za zavarovano terjatev opravi izvršba tudi zoper vsakokratnega poznejšega lastnika nepremičnine, torej lastnika, ki je pridobil lastninsko pravico pozneje.