ugovor dolžnika zoper sklepu o izvršbi - pripravljalni narok - program vodenja postopka - prekluzija - pravočasnost vloge - prekluzija dokaznega predloga - možnost sklenitve sodne poravnave - ponavljanje tožbenih navedb - pravica do izjave
Tožeča stranka se je s prejemom ugovora dolžnika zoper sklep o izvršbi seznanila s stališčem, da tožena stranka tožeči stranki ne dolguje ničesar več potem, ko je plačala zadnji obrok kupnine po pogodbi. Že takrat je bilo kot odločilno sporno dejstvo med strankama izpostavljeno vprašanje, na kateri podlagi naj bi tožeča stranka opravila sporno storitev za toženo stranko, v obdobju, ko nista bili več v pogodbenem odnosu. Tožeča stranka bi lahko takoj po prejemu ugovora, to je na prvem naroku za glavno obravnavo odgovorila na omenjene pravno odločilne trditve dolžnika (sedaj tožene stranke) v ugovoru zoper sklep o izvršbi, česar ni storila. Tožeča stranka niti ni pojasnila zakaj se brez svoje krivde ni mogla pravočasno opredeliti do navedb dolžnika (tožene stranke). Sodišče prve stopnje je torej pravilno štelo, da je bila njena tretja pripravljalna vloga vložena na drugem naroku za glavno obravnavo prepozna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00079523
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12, 354, 354/3, 366. ZST-1 člen 1, 1/3. ZIZ člen 270.
ničnost pogodbe - predlog za oprostitev plačila sodne takse - predlog za izdajo začasne odredbe - sodne takse - dokazni standard verjetnosti - zavarovanje nedenarne terjatve - namen regulacijske začasne odredbe
Predlog za izdajo začasne odredbe ni le ena od vlog tožnikov, ampak gre za poseben in samostojen postopek, v katerem mora upnik navesti vsa dejstva iz svojega dokaznega bremena in zanje predlagati dokaze z upoštevanjem dokaznega standarda verjetnosti.
materialni položaj - socialna ogroženost - predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist
Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine ogroženo, če mesečni dohodek prosilca oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke.
začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - način izvrševanja stikov - stiki pod nadzorom - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - konfliktnost med starši - stiki v korist otroka - prisotnost tretje osebe ob stiku
Odločitev, da stiki mladoletnih otrok z očetom potekajo dvakrat tedensko po tri ure v materini prisotnosti, ni ustrezna. Od sklenitve začasne poravnave so se okoliščine spremenile. Nerazrešeni odnosi med staršema in neustrezna komunikacija povečujejo možnosti nastajanja konfliktov in za otroke predstavljajo dodatno obremenitev. Takšni stiki otrokom ne morejo biti v korist.
ZSReg člen 19, 33, 39, 39-1. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 338, 338/1.
vpis v sodni register - vpis sprememb v sodni register - vpis spremembe članov nadzornega sveta - dovoljenost pritožbe - predpostavke za dovoljenost pritožbe - pravni interes za pritožbo - nekdanji družbenik - izključitev družbenika - naknadno odpadel pravni interes - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
Pravni interes je predpostavka za dovoljenost pritožbe, ki mora obstajati tako ob njeni vložitvi kot v celotnem pritožbenem postopku in ob odločanju o pritožbi. Če po vložitvi pritožbi odpade pravni interes, ker za pritožnika prvotna neugodnost izpodbijanega sklepa ne more več nastopiti, je treba pritožbo zavreči, ne glede na to, ali je bila prvotno dovoljena. Udeleženci so nekdanji družbeniki predlagateljice. S sklepom skupščine predlagateljice z dne 26. 10. 2023 so bili iz predlagateljice izključeni. Sklep o izključitvi družbenikov je bil vpisan v sodni register s sklepom Srg 2023/37832, z dne 4. 12. 2023. Ta sklep je postal pravnomočen s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. IV Cpg 99/2024 z dne 11. julija 2024.
Pritožbenemu sodišču se ni treba opredeliti do vprašanja, ali so imeli udeleženci pravni interes za vložitev pritožbe v trenutku njene vložitve, ko sklep registrskega sodišča o njihovi izključitvi še ni bil pravnomočen. Bistveno je namreč, da mora imeti udeleženec kot pritožnik pravni interes tudi v trenutku, ko pritožbeno sodišče odloča o pritožbi. Udeleženci pa v navedenem trenutku pravnega interesa nimajo. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi kot nedovoljeni zavrglo (1. točka 39. člena ZSReg).
sklep o končanju stečajnega postopka brez razdelitve upnikom - obstoj premoženja stečajnega dolžnika - ugovor upnika - rok za ugovor - neplačilo predujma - ugovor se šteje za umaknjen
Določba četrtega odstavka 379. člena ZFPPIPP, v kateri so navedeni razlogi za ugovor proti sklepu o končanju stečajnega postopka brez razdelitve upnikom, je namenjena ugotavljanju obstoja premoženja stečajnega dolžnika, ki bi se še lahko namenilo za razdelitev upnikom, pa se ni, ker je bila njegova vrednost ocenjena prenizko ali so bili stroški stečajnega postopka ocenjeni previsoko ali se sploh ni upoštevalo, ali pa je verjetno, da bi bilo z izpodbijanjem dolžnikovih pravnih dejanj mogoče povečati premoženje, ki spada v stečajno maso. Vse ugovore v tej smeri morajo upniki podati v ugovoru zoper sklep o končanju stečajnega postopka brez razdelitve upnikom, in sicer v roku 15 dni od objave tega sklepa.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00089023
ZKP člen 372, 372/1, 372/1-1, 445. KZ-1 člen 48, 48/1, 323, 323/1. ZPrCP člen 42, 42/1, 42/2, 54, 54/1, 54/1-2, 98, 98/1.
kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti - opis kaznivega dejanja - blanketna dispozicija - konkretizacija kršitev - vzročna zveza - teorija adekvatne vzročnosti - pritožbena seja - obvestilo o seji pritožbenega senata - odmera kazni - stranska kazen prepovedi vožnje motornega vozila
Dispozicija kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti po 323. členu KZ-1 je blanketne narave, zato zakonsko bit tega kaznivega dejanja dopolnjuje razlaga ustreznih predpisov o varnostni cestnega prometa, katerih kršitev spada v njegov dejanski stan.
Bistvo očitka kršitve prvega odstavka 98. člena ZPrCP je v tem, da obdolženec ni upošteval omejitev, prepovedi in obveznosti, izražene s prometno signalizacijo, in sicer bočnih ovir. Res je, da so bile bočne ovire postavljene tako, da je bilo med posamezne bočne ovire možno zapeljati z vozilom, kar pa še ne pomeni, da ima zagovornik prav, da obdolženec zgolj zato ni kršil prvega odstavka 98. člena ZPrCP. V konkretnem primeru je potrebno upoštevati, zakaj so bile bočne ovire postavljene na cestišču. Bočne ovire v skladu s Pravilnikom označujejo mesto izvajanja del oziroma so postavljene v cestnem prometu, kjer je promet preusmerjen na desno oziroma levo, torej tam kjer velja poseben prometni režim. Glede na to, da je bila na obravnavanem cestišču oziroma voznem pasu pričakovana smer naravnost, je bilo lahko po presoji pritožbenega sodišča vsakemu povprečnemu vozniku jasno, da so bočne ovire fizično ločevale prometna pasova, po katerih poteka promet, in jim kot take onemogočale prehajanje na nasprotni smerni pas.
Zakon jasno določa, da se mora voznik pred vsako spremembo smeri vožnje s pogledom v vzvratna ogledala in pogledom prek rame ali kako drugače prepričati, da lahko to stori brez nevarnosti za druge udeležence. Obdolženčevo nenadno polkrožno obračanje brez dvoma pomeni spremembo smeri vožnje, zaradi česar je bil obdolženec zavezan ravnati v skladu z določbo prvega odstavka 42. člena ZPrCP in se prepričati, da lahko to stori brez nevarnosti za druge udeležence.
Obdolženčeva protipredpisna vožnja bila tista, ki je ustvarila nevarno situacijo in je povzročila prometno nesrečo s hudo telesno poškodbo. Po teoriji adekvatne vzročnosti je namreč treba izmed več okoliščin, ki so v zvezi z nastankom škode, kot pravno upošteven vzrok šteti tiste okoliščine, ki po rednem teku stvari pripeljejo do take posledice. V obravnavanem primeru je prišlo do konkurence dveh nepravilnih ravnanj udeležencev v cestnem prometu, vendar je pri tem potrebno razčistiti, kdo je v obravnavanem primeru sploh povzročil nevarno prometno situacijo oziroma kdo je sprožil kazenskopravno relevantni vzročni tok, ki je rezultiral v prepovedni posledici. V obravnavanem primeru tako vprašanje prispevka D. D. izgubi pomen ob ugotovitvi, da je obdolženec izvedel nenaden, nepričakovan in neracionalen manever na cestišču, kjer je veljal poseben prometni režim in kjer so tudi drugi udeleženci pričakovali, da bodo vsi vozili v skladu s prometno signalizacijo, zlasti pa, da bi obdolženec lahko prometno nesrečo preprečil, če bi se pred polkrožnim obračanjem prepričal, če to lahko stori brez nevarnosti za druge udeležence in če bi spremembo smeri vožnje pravočasno in nedvoumno nakazal z utripalkami.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00080488
KZ-1 člen 240, 240/1, 240/2. ZKP člen 105. 240, 240/2, 340, 340/1, 340/1-2.
kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - zakonski znaki kaznivega dejanja - vzročna zveza - pretrganje vzročne zveze - lažnivo prikazovanje dejanskih okoliščin - korespondenčna seja - načelo neposrednosti izvajanja dokazov - branje izpovedbe priče - soglasje strank za branje zapisnikov - zaslišanje obremenilne priče - določitev cene delnice - motiv pri storitvi kaznivega dejanja - sprememba kazenske sankcije - odločitev o premoženjskopravnem zahtevku
Dejstvo, da obtoženi B. B. v preiskavi ni mogel zaslišati C. C. iz objektivnega razloga, na uresničevanje njegove pravice ne vpliva, pač pa je zato pomembno le še vprašanje, ali je obtožencu ta pravica bila omogočena kasneje, na glavni obravnavi. Procesno gledano mu je ta pravica bila zagotovljena, saj je C. C. na glavni obravnavi 9.12.2021 poleg vprašanj, ki mu jih je zastavil državni tožilec, odgovoril tudi na vprašanja obtoženega B. B., vendar pa je bil njegov odgovor pričakovan - da se ničesar ne spominja.
Pravica do zaslišanja prič še ne pomeni tudi pravice do odgovora. Priča se namreč lahko posluži zakonskih bonitet, na primer privilegirana priča, upravičena odklonitev odgovora, sklicevanje na pravico molka pri soobdolžencih, lahko pa se dejansko zgodi tudi, da se priča dogodka več ne spominja.
Odločanje na korespondenčni seji je sicer zakonsko dopustno, vendar v obravnavanih okoliščinah taka seja ni bila smiselna in zato tudi v tem kaže na obtoženčevo zlorabo položaja, ki je v izreku sodbe tudi vsebovana z očitkom, da je sklenitev posla dosegel na korespondenčni seji.
Z vidika presoje zlorabe položaja obtoženega A. A. pa je bistveno stanje stvari in poznavanje vseh relevantnih okoliščin, ki jih je A. A. kot predsednik U. O., pa tudi kot gospodarstvenik poznal v času odločanja na U. O. glede sklenitve terminske pogodbe. O tem so si enotni tako izvedenka kot oba strokovnjaka, to pa pomeni, da je pri ugotavljanju kazenske odgovornosti treba ugotoviti, s katerimi vedenji je odločevalec tedaj razpolagal oziroma, ali je imel na voljo vse potrebne relevantne podatke in ali so bili ti zadostni za upravičenost sklenitve posla, ne glede na to, kakšen je nato bil dejanski uspeh posla. Gre za tako imenovano retrospektivno prognostično sklepanje.
Motiv storitve kaznivega dejanja ni zakonski znak predmetnega kaznivega dejanja. Če motiv obstaja, to lahko kot posredni dokaz dodatno potrjuje storitev kaznivega dejanja, če pa motiva ni oziroma se ga ne da ugotoviti, to na drugi strani ne pomeni, da kaznivo dejanje ni bilo storjeno, seveda kolikor so na voljo obremenilni dokazi.
ZPP člen 165, 165/3, 183, 287, 287/1, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 355. SPZ člen 217, 222.
stvarna služnost - stvarna služnost hoje in vožnje - dostopna pot - pravica do sodnega varstva lastninske pravice - prenehanje služnostne pravice - pogoji za prenehanje služnosti - sprememba okoliščin - dejansko izvrševanje služnosti - nekoristna stvarna služnost - potrebnost in koristnost služnosti - objektivna korist - aktivno ravnanje lastnika služečega zemljišča - nemožnosti izvrševanja služnosti zaradi ravnanja lastnika služeče stvari - ekonomski interes - pravno relevantna dejstva - zavrnjeni dokazi - neizvedba dokaznih predlogov o pravno relevantnih dejstvih - sklep o zavrnitvi dokaznega predloga - vsebina dokaznega sklepa - obrazloženost dokaznega sklepa - obrazloženost zavrnitve dokazov - obrazložitev razlogov za zavrnitev dokaznega predloga v sodbi - priposestvovanje služnostne pravice - priposestvovanje služnosti hoje in vožnje - prejudicialno pravno razmerje (predhodno vprašanje) - eventualna nasprotna tožba - relativna in absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v postopku na prvi stopnji - zmotna uporaba materialnega prava - načelo ekonomičnosti - načelo pravne varnosti - napotki pritožbenega sodišča
Toženec z nasprotno tožbo uveljavlja zahtevek, da se ugotovi, da je služnostno pravico (ob upoštevanju spremenjenih okoliščin) priposestvoval, če bo sodišče ugodilo tožbenemu zahtevku, da so izpolnjeni pogoji za prenehanje služnosti zaradi spremenjenih okoliščin, kot so bile določene v pogodbi, s katero je bila služnost ustanovljena. Sodišče prve stopnje bo moralo v novem sojenju upoštevati te predpostavke, ko bo odločalo, ali bo zahtevek toženca iz nasprotne tožbe obravnavalo skupaj z zahtevkom tožnika iz tožbe.
Pritožbeno sodišče načeloma pritrjuje, da je varstvo lastninske pravice lastnika služeče nepremičnine pomembna predpostavka, ko se zahteva prenehanje stvarne služnosti zaradi spremenjenih okoliščin, v katerih je bila služnost ustanovljena, ko pa se presoja ukinitev služnosti zaradi nekoristnosti za gospodujočo nepremičnino, mora biti nekoristnost objektivna in popolna. Stvarna služnost poti čez služeče zemljišče je lahko še vedno v korist gospodujočega zemljišča, čeprav to zemljišče pridobi tudi drugačno možnost povezave. Služnostna pot je lahko za lastnika gospodujočega zemljišča enostavnejša in zahteva manj napora. Zato zmanjšane koristnosti ne smemo šteti kot razlog, zaradi katerega je mogoče zahtevati prenehanje služnosti zaradi nekoristnosti. Temelj ustanovitve in ohranjanja stvarne služnosti je namreč v ekonomskem izkoriščanju gospodujoče stvari, s tem, da mora biti služnost objektivno koristna, prenehanje te objektivne koristi pa je lahko upravičen razlog za prenehanje služnosti, ker je lastnik gospodujoče nepremičnine izgubil ekonomski interes za nadaljnjo uporabo poti. Lastnik služeče stvarni iz teh razlogov lahko zahteva, da služnost preneha samo takrat, kadar ta postane za izkoriščanje gospodujoče stvari nepotrebna oziroma kadar preneha drugi razlog, zaradi katerega je bila ustanovljena. Pri stvarni služnost gre za vsakršno uporabo, ki ima razumen pomen in namen. Ob kritičnem vrednotenju vseh teh okoliščin je treba upoštevati tudi ravnanja lastnika služečega zemljišča in razloge, zaradi katerih je dalj časa dopuščal izvrševanje služnosti, čeprav so se spremenile okoliščine, v katerih je bila služnost ustanovljena.
ZIZ člen 15, 29b. ZPP člen 224, 224/1, 224/4, 365, 365-2, 366.
izvršba - verodostojna listina - domneva o resničnosti vsebine javne listine - izpodbijanje domneve o resničnosti vsebine javne listine - osebno vročanje - zanikanje prejema - konkretizirano izpodbijanje vročilnice - izpodbijanje zakonske domneve - vročanje sodnih pisanj - ugovor se šteje za umaknjen - sodna taksa za ugovor - neplačilo sodne takse - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - dokazovanje plačila sodne takse - trditveno in dokazno breme - vročilnica kot javna listina
Dolžnica zgolj z dokazno nepodprtimi navedbami, da plačilnega naloga ni prevzela, ker je ni bilo doma, domneve iz četrtega odstavka 224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ne more izpodbiti. Vročilnico kot dokaz o pravilni vročitvi pošiljke je mogoče ovreči le z določno in dokazno podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost.
plačilni nalog - zahteva za sodno varstvo - pravnomočnost plačilnega naloga - plačilo polovičnega zneska globe - razlaga zakona
Ker je storilec plačal globo v polovičnem znesku 400,00 EUR v osmih dneh po pravnomočnosti plačilnega naloga, ni dolžan plačati celotnega zneska globe v znesku 800,00 EUR, kar pomeni, da ni dolžan plačati še preostalih 400,00 EUR, kot sta v razlogih sklepov napačno navedla sodišče prve stopnje in prekrškovni organ.
podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - obstoj utemeljenega suma - priporni razlog ponovitvene nevarnost - nujnost in sorazmernost ukrepa - milejši ukrep - hišni pripor
Sodišče prve stopnje je ugotovitve glede utemeljenega suma, pripornega razloga ponovitvene nevarnosti, nujnosti in sorazmernosti pripora v izpodbijanem sklepu podrobno obrazložilo in jih sodišče druge stopnje sprejema v celoti ter se v izogib ponavljanju nanje sklicuje. Zagovornik v pritožbi ponavlja očitke, kot jih je že podal ter je na njih pritožbeno sodišče že odgovorilo v predhodni odločitvi.
prostovoljno zavarovanje civilne odgovornosti - razlaga zavarovalne pogodbe - obstoj zavarovalnega kritja - padec na mokrih in spolzkih tleh - soprispevek oškodovanca - deljena odškodninska odgovornost - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - meje preizkusa v pritožbenem postopku
Sporočilo izpodbijane sodbe pri presoji protipravnosti torej ni v tem, da je protipravno že samo dejstvo mokrih in spolzkih neosušenih tal v delovnih prostorih, kot to skuša neutemeljeno prikazati toženka v pritožbi, pač pa v tem, da je zaradi tega, ker je v konkretnem primeru prišlo do zamude in posledično do neosušenih tal, toženkin zavarovanec kriv za protipravno opustitev, ker svojim delavcem za tak primer ni dal nobenih navodil glede čiščenja oziroma jim je v celoti prepustil organizacijo tega opravila.
Dolžnik v pritožbi ponavlja ugovorne trditve, da je dolžnikova obveznost plačila tabora mld. druge upnice nastala šele s pravnomočnostjo preživninske sodbe in ne z njeno izdajo. Sodišče prve stopnje je dolžniku pravilno pojasnilo, da je obveznost staršev preživljati svoje otroke do polnoletnosti določena v prvem odstavku 183. člena DZ in da je dolžnikova obveznost plačila preživnine v določenem znesku (in s tem tudi spornega stroška tabora) nastala že pred pravnomočnostjo preživninske sodbe, z dnem izdaje preživninske sodbe. Kasnejša pravnomočnost (in izvršljivost) preživninske sodbe torej ne vpliva na nastanek dolžnikove obveznosti plačila preživninske obveznosti, med katere spada tudi plačilo polovičnega zneska taborov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00079838
OZ člen 8, 39, 39/2, 39/4, 50, 50/1, 50/2, 557, 557/1. ZPP člen 8, 154, 154/1.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - veljavnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju - huda bolezen preživljanca ob sklepanju pogodbe - navidezna pogodba (simulirana pogodba) - darilna pogodba - prikrito darilo - fiktivna pogodba - ničnost pogodbe - kavza pogodbe - aleatorna pogodba - odplačna pogodba - namen pogodbe - nudenje oskrbe - slabo zdravstveno stanje - zaupnost razmerja med pogodbenikoma - sodna praksa - okoliščine konkretnega primera - načelo enake vrednosti dajatev - izpolnjevanje obveznosti - pravica razpolaganja - zloraba pravice
Dejanske okoliščine konkretnega primera niso enake z dejstvi, ki so bila predmet odločanja v sklepu VS RS II Ips 92/2020, kjer je bilo ugotovljeno, da je pogodba o dosmrtnem preživljanju navidezna.
V konkretnem primeru je bilo namreč ugotovljeno, da je ob sklenitvi pogodbe obstajala prvina tveganosti, ker je bil čas smrti pokojne negotov, da pokojna in prvo toženka nista vedeli, koliko časa bo morala prvo toženka izpolnjevati pogodbene obveznosti ter da dejstva ne potrjujejo, da bi se pokojna in prvo toženka ob sklepanju pogodbe zavedali, da bo razlika med vrednostima nasprotnih dajatev tako nesorazmerna, da je v pogodbi prevladal darilni namen.
novo najdeno premoženje - dodatni sklep o dedovanju - podedovano denacionalizirano premoženje - odločba o denacionalizaciji - oporočno razpolaganje denacionalizacijskega upravičenca - oporočno dedovanje - zakonito dedovanje - ustaljena sodna praksa - pravica do zasebne lastnine - fideikomisarična substitucija - predložitev novega dokaza v pritožbenem postopku - dopustne pritožbene novote - pravica do izjave v postopku
Po večinski in sedaj ustaljeni sodni praksi je dedičem denacionalizacijskega upravičenca, ki so umrli pred izdajo odločbe o denacionalizaciji, treba dopustiti oporočna razpolaganja tudi za v denacionalizaciji vrnjeno premoženje.
razžalitev - svoboda izražanja - pravica do časti in dobrega imena - kolizija pravic
V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje kolizijo obeh navedenih pravic pravilno razrešilo ter utemeljeno zaključilo, da obdolženec s svojim ravnanjem ni prestopil dopustne meje pravice do svobode izražanja ter ni nedopustno posegel v pravico zasebnega tožilca do časti in dobrega imena. Pravilno je v točkah 7 in 8 izpodbijane sodbe ugotovilo, da so s strani obdolženca izrečene besede ("lažeš kot cigan in si za mene siromak") sicer objektivno žaljive, vendar pa je protipravnost njegovega ravnanja izključena na podlagi tretjega odstavka 158. člena KZ-1 (točke 9 do 12 izpodbijane sodbe). Kot je na podlagi izvedenih dokazov pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, se je obdolženi tako žaljivo izrazil o zasebnem tožilcu pri obrambi svojih pravic in varstvu upravičenih koristi ter v resni kritiki ravnanja zasebnega tožilca kot predsednika Lovske družine Lendava (v nadaljevanju: društva), pa tega ni storil z namenom njegovega zaničevanja.
postopek osebnega stečaja - ugovor proti odpustu obveznosti - aktivna legitimacija - zavrženje ugovora
Status stranke bi si bila pritožnica lahko brez nadaljnjega zagotovila s pravočasno prijavo terjatve (po 2. točki 385. člena ZFPPIPP), medtem ko je upnikov status stranke, ki je navezan na priznanje njegove terjatve (po 3. točki 385. člena ZFPPIPP), lahko odvisen od številnih pravnih dejstev, katerih nastopa ni mogoče zanesljivo časovno fiksirati (t. p. ni odvisen le od tu odsotnega preizkusa terjatev, temveč tudi od njihovega morebitnega prerekanja in morebitnih nadaljnjih pravd in njihovega izida). Ker mora stečajni postopek potekati hitro in skoncentrirano, je stvarno utemeljeno in očitno ni protiustavno, da si upnik lahko zagotovi status stranke s pravočasno prijavo terjatve, kasneje pa mu je ta priznan po možnosti (če in ko med postopkom postane zanesljivo, da je upnik).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSC00081749
Zakon o dedovanju (1955) člen 117, 118, 119, 120, 121, 122. OZ člen 546.
pogodbeno pravo - obligacijsko pravo - civilno procesno pravo
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožnica prvič izrazila nezadovoljstvo glede izvrševanja pogodbe leta 2011, ko je na CSD potožila nad tem, da ji ne zagotavljajo dietne prehrane ali pa vsaj prehrambenih artiklov, da bi si lahko sama skuhala, da je ne vabijo k večerji, najbolj pa jo moti soba v kletnem prostoru, ki je temna in ima samo majhno okno in v kateri je vlaga, vse je v betonu in ploščicah in je neprimerno za bivanje. Pritožbeno ni izpodbijano, da sta ji toženca, potem ko jima je zapisnik predočila, v skladu z dogovorom uredila nove bivalne prostore, in sicer sta preuredila garažo in v njej uredila večjo sobo (24 m2) z dvema večjima oknoma in laminatom, kuhinja in kopalnica pa sta ostali isti kot prej. Sodišče prve stopnje je, glede na fotografije v spisu, upravičeno ocenilo, da so bivalni prostori, ki so bili namenjeni tožnici od leta 2011 dalje, vidni na fotografijah B16-B18, primerni in si nikakor ne zaslužijo naziva "grobnica ali bunker", kot jih označuje tožnica. Glede na to, da sta toženca zgradila novo hišo, v kateri sta skupaj živela s tožnico, in se toženka s Pogodbo ni zavezala obnoviti stare hiše, ni relevantno, v kakšnem stanju je stara hiša, zato ni utemeljen očitek, da se sodišče ni opredelilo do fotografij, iz katerih izhaja, da hiša propada.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - prekršek storjen pred začetkom teka preizkusne dobe - kazenske točke v cestnem prometu - izrekanje kazenskih točk v prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja - preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - dokončna odločitev o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja
V skladu s tretjim odstavkom 202.e člena ZP-1 sodišče prekliče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, če so bile storilcu za prekršek, ki je bil storjen pred izdajo sklepa o odložitvi prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, v času od izdaje tega sklepa do poteka preizkusne dobe pravnomočno izrečene kazenske točke v cestnem prometu, predpisane v številu, zaradi katerega se po zakonu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Prav za takšno situacijo gre v konkretnem primeru. Storilec je prekršek, za katerega mu je bilo s sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani PR 2181/2022 z dne 9. 5. 2024 izrečenih 7 kazenskih točk (kar je število kazenskih točk, pri katerem se na podlagi 26. člena ZPrCP vozniku začetniku izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja), storil 17. 10. 2021, kar je še pred izdajo sklepa o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja z dne 21. 12. 2022, ta sankcija pa mu je bila pravnomočno izrečena 1. 6. 2024, kar je v času do poteka preizkusne dobe, ki je tekla od 12. 1. 2023 do 12. 9. 2024.