zavarovalni nadzor – dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave – zavrnitev zahteve za izdajo dovoljenja – vodenje zavarovalniških poslov - sodno varstvo – pravni interes za tožbo – izpolnjevanje pogojev
Vodenja poslov zavarovalnice oziroma podjetja primerljive velikosti in dejavnosti ne gre enačiti z vodenjem zavarovalniških poslov.
Ne ZZavar ne tožena stranka ne zahtevata enakosti, ki bi jo bilo v tem primeru nesorazmerno težko doseči, ampak (le) primerljivost (velikosti in dejavnosti). Primerljivost je treba presojati glede na konkreten primer, tako ob upoštevanju velikosti pravne osebe kot tudi obsega in vrste poslov, saj se dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave izda za konkretno zavarovalnico.
ZZavar člen 230, 230/4, 358. ZDR (1990) člen 107. ZTPDR člen 6.
zavarovalno zastopanje – pogoji za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja – delovna doba na delovnem mestu zavarovalnega zastopnika - pogodba o delu - začasno oziroma občasno opravljanje del
Tožnica na dan uveljavitve ZZavar (3. 3. 2000) ni imela treh let delovne dobe na delovnem mestu zavarovalnega zastopnika, zato je Agencija pravilno zaključila, da ni zadostila zakonskemu pogoju iz 358. člena ZZavar.
Pri sporni pogodbi o delu gre za pogodbo o začasnem in občasnem opravljanju del po 107. in naslednjih členih takrat veljavnega ZDR. Pogoje, pod katerimi se je lahko sklenila takšna pogodba, je v skladu s 6. členom takrat veljavnega ZTPDR, ki se je v Republiki Sloveniji smiselno uporabljal kot republiški predpis, določil delodajalec s splošnim aktom, s tem, da oseba, ki je opravljala takšna dela, ni bila v delovnem razmerju. Zakonsko predpisan pogoj za sklenitev delovnega razmerja je bil namreč sklenitev pogodbe o zaposlitvi (za določen ali nedoločen čas).
prenehanje veljavnosti dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov v določeni zavarovalni vrsti - razlikovanje med prenehanjem veljavnosti in odvzemom dovoljenja
Zavarovalnica mora pred vpisom ustanovitve v sodni register pridobiti dovoljenje Agencije za opravljanje zavarovalnih poslov. Zavarovalnica sme namreč opravljati samo zavarovalne posle – s tem, da zavarovalne posle lahko opravlja v posamezni zavarovalni vrsti ali skupini. Zato Agencija izda dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov v posameznih zavarovalnih vrstah ali posamezni zavarovalni (pod)skupini.
Izrek odločbe o prenehanju dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov mora biti namreč v medsebojni zvezi (soodnosnosti) z izrekom odločbe o dovoljenju za opravljanje zavarovalnih poslov. Tako kot morajo biti v izreku dovoljenja Agencije izrecno navedene zavarovalne vrste (oziroma skupina), za katere dovoljenje velja, morajo biti v izreku odločbe o prenehanju dovoljenja izrecno navedene zavarovalne vrste (oziroma skupina), za katere je dovoljenje prenehalo veljati.
Treba je razlikovati med prenehanjem dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov in odvzemom dovoljenja. Odvzem dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov je namreč eden od ukrepov nadzora nad zavarovalnico, ki ga Agencija.
pravni standard - zavarovalnice - vodenje poslov - poslovodenje - dovoljenje za opravljanje funkcije članice uprave zavarovalnice - kvalificirane izkušnje - drugi primerljivi posli - vodenje
Pri »kvalificiranih izkušnjah« gre za izkušnje pri vodenju poslov zavarovalnice, vodenju podjetja primerljive velikosti in dejavnosti kot zavarovalnica ali vodenju drugih primerljivih poslov; pri »drugih primerljivih poslih« pa za pravni standard, kateremu mora Agencija v vsakem posamičnem primeru dati (konkretno) vsebino.
Zakonodajalec z odprto zakonsko ubeseditvijo očitno ni želel določiti končnega oziroma zaključenega kroga kandidatov, ki izpolnjujejo pogoj iz 1. točke prvega odstavka 24. člena ZZavar. Vendar pa je izpolnitev pogoja glede kvalificiranih izkušenj v primeru konkretne zavarovalne delniške družbe očitno vezal na vodenje poslov (velikega) poslovnega subjekta oziroma organizacije kot take ali njenega organizacijskega dela, ki vključuje predvsem temeljne prvine poslovnih in vodstvenih funkcij.
Zakonsko besedilo govori o vodenju poslov, s čimer ni mišljeno opravljanje poslov, torej izvajanje dejavnosti, pač pa poslovodenje, torej vodenje zavarovalnice ali primerljivega podjetja.
ZZavar člen 230, 230/8. ZUS-1 člen 27, 27/1-2. ZUP člen 37, 37/1, 183, 183/3, 185, 185/3.
zavarovalni nadzor - odvzem dovoljenja za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja - ponavljajoče se kršitve - začetek postopka za odvzem dovoljenja - upravičeni predlagatelj za odvzem dovoljenja - bistvena kršitev določb postopka - izločitev pooblaščene uradne osebe - pravica do izjave v postopku - dolžnost pričanja - opustitev obveznosti opozorila priči
Agencija začne postopek za odvzem dovoljenja zavarovalnemu zastopniku za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja tudi brez predloga (upravičenega predlagatelja).
Pooblaščena uradna oseba je sicer pripravila (»sama napisala«) izjavo (glede usklajenosti poslovanja družbe z določbami ZZavar) za direktorja družbe, nad katero je Agencija opravljala nadzor, kar sicer ni v navadi, je pa očitno bilo dogovorjeno med njima, kot to izhaja iz njunega dopisovanja po elektronski pošti. Vendar pa zgolj zaradi takšnega ravnanja (zatrjevano zagotovilo, »da bo [A]gencija v postopku nadzora družbi izrekla zgolj odredbo o odpravi kršitev« namreč ni z ničemer izkazano) po oceni naslovnega sodišča še ni mogoče z verjetnostjo zaključiti, da je podan (resen) dvom o subjektivni nepristranosti pooblaščene uradne osebe. Iz opisanega ravnanja uradne osebe pa tudi ni razbrati njenega takšnega odnosa do tožnika ali same stvari, ki bi bil (v kontekstu zadeve) v nasprotju s standardi nepristranosti in bi vzbujal (razumen) dvom v tako imenovano objektivno nepristranost Agencije (ki se izraža zlasti v percepciji javnosti o neodvisnosti in nepristranosti Agencije kot sektorske regulatorke, ki izvaja nadzor nad izvajanjem določb ZZavar). Celoten potek postopka namreč ne kaže na to, da bi nad dejstvi, ugotovljenimi med vodenjem postopka, po katerih se je ravnala uradna oseba, in objektivnimi argumenti, upoštevanimi pri njenem odločanju, prevladale kakšne druge okoliščine. Poleg tega pa nestrinjanje tožnika z vodenjem postopka nadzora nad poslovanjem družbe samo po sebi še ni izločitveni razlog.
Iz zapisnika o ustni obravnavi ne izhaja, da bi bil tožnik (kot priča) poučen, kdaj mu ni treba pričati in na katera vprašanja lahko odreče pričanje (tretji odstavek 185. člena ZUP), vendar pa kršitev postopka pri pridobitvi podatkov, na podlagi katerih je Agencija začela postopek za odvzem dovoljenja, nima teže upoštevne postopkovne kršitve (iz 2. točke prvega odstavka 27. člena ZUS-1), saj tožnik zaradi nevarnosti (v izjavi o razlogih za začetek postopka) zatrjevane »občutne premoženjske škode«, ki naj bi nastala kot posledica »izgube dovoljenja za opravljanje posla zavarovalnega zastopnika« zaradi odgovora »na vprašanje glede obvestil po 217. členu ZZavar«, ne bi smel odreči odgovora na vprašanja o pravnih opravilih, pri katerih je sodeloval kot zastopnik stranke – subjekta nadzora (tretji odstavek 183. člena ZUP). Tožnik (zavarovalni zastopnik) je bil namreč kljub nevarnosti morebitne premoženjske škode dolžan izpovedati o dejanjih, ki jih je glede spornih razmerij, ki so bila predmet nadzora s strani Agencije, opravil kot zastopnik družbe, s katero je sodeloval.
dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave - primerljive izkušnje pri vodenju poslov (vodstvene izkušnje) - pravna domneva - zakonski pogoj - pravni interes za tožbo
Iz dikcije drugega odstavka 24. člena ZZavar pa izhaja, da morajo biti „drugi primerljivi posli“ posli, ki poleg narave (področja delovanja) ustrezajo tudi po obsegu oziroma velikostnem kriteriju.
ZZavar člen 113, 117, 128, 129, 129/2, 129/5, 179. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2002/83/ES z dne 5. novembra 2002 o življenjskem zavarovanju člen 25.
zavarovalni nadzor - izrekanje ukrepov nadzora - življenjska zavarovanja z naloženim tveganjem - višina zavarovalno tehničnih rezervacij za minimalna zajamčena izplačila
AZN je na podlagi petega odstavka 129. člena ZZavar napačno zaključila, da višina ZTR ustreza „višini obveznosti Zavarovalnice za minimalna zajamčena izplačila ob doživetju zavarovanca.“ Iz navedene določbe po presoji Vrhovnega sodišča namreč izhaja le obveznost tožeče stranke, da mora v zvezi s temi zajamčenimi izplačili oblikovati ZTR, ni pa v njej že določena višina teh ZTR.
Pri določanju višine zavarovalno-tehničnih rezervacij, ki jih mora zavarovalnica oblikovati v zvezi z zajamčenimi izplačili, mora torej zavarovalnica poleg dodatnih rezervacij iz petega odstavka 129. člena ZZavar upoštevati tudi posebne rezervacije iz drugega odstavka 129. člena ZZavar. Pri življenjskih zavarovanjih se posebne rezervacije in dodatne rezervacije skupaj štejejo za matematične rezervacije (tretji odstavek 113. člena ZZavar).
ZGD člen 268, 268/2. ZZavar člen 30. ZUP člen 260.
ugotovitvena odločba – prenehanje dovoljenja Agencije za opravljanje funkcije člana uprave – zavarovalna delniška družba – pristojnost Vrhovnega sodišča
Tožeči stranki je prenehala funkcija člana uprave zavarovalne delniške družbe s sklepom nadzornega sveta zavarovalnice, ki je v skladu z drugim odstavkom 268. člena ZGD v zvezi s 30. členom ZZavar pristojen za vsebinsko presojo razlogov za odpoklic. Veljavnost odpoklica člana uprave lahko naknadno vsebinsko presoja tudi sodišče splošne pristojnosti v gospodarskem sporu, ni pa zanj pristojno Vrhovno sodišče v tem postopku sodnega varstva proti odločbam Agencije.
Ustavitev postopka glede neupravičenega povišanja premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja sama po sebi še ne dokazuje, da tožeča stranka tega dejanja ni storila.
Z ustavitvijo postopka ni bila prekinjena vzročna zveza med očitanimi kršitvami ter oškodovanjem zavarovancev in nevarnostjo razpada sistema dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.
ZZavar člen 24, 25, 25/3, 25/5, 266, 266/2, 328a, 329. ZUS-1 člen 64, 64/3.
pravni interes za tožbo - upravni spor - dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave zavarovalnice - ogroženost poslovanja zavarovalnice - združitev zavarovalnic - zakonitost postopka združevanja - sodelovanje v postopku
Očitek tožniku za sodelovanje pri združevanju zavarovalnic, do katerega ni prišlo, pri čemer je bila v tem procesu druga zavarovalnica opozorjena na kršitve zakonskih določb, kar implicira nezakonitost postopka združevanja, je pretiran.
odločba Agencije za zavarovalni nadzor - življenjsko zavarovanje z naložbenim tveganjem - matematične rezervacije - zavarovalno tehnične rezervacije - posebne rezervacije - dodatne rezervacije - struktura naložb kritnega sklada
Pri določanju višine zavarovalno-tehničnih rezervacij, ki jih mora zavarovalnica oblikovati v zvezi z zajamčenimi izplačili, mora torej zavarovalnica poleg dodatnih rezervacij iz petega odstavka 129. člena ZZavar upoštevati tudi posebne rezervacije iz drugega odstavka 129. člena ZZavar. Pri življenjskih zavarovanjih se posebne rezervacije in dodatne rezervacije skupaj štejejo za matematične rezervacije (tretji odstavek 113. člena ZZavar).
Če tožeča stranka naložbe kritnega sklada v celoti naloži v ustrezni vrednosti papir, ki je podlaga za določitev referenčne vrednosti, s tem zadosti zahtevi, da morajo naložbe kritnega sklada, ki ga zavarovalnica oblikuje v zvezi s spornimi zavarovanji, v največji možni meri obsegati naložbe v ustrezne vrednostne papirje, ki po lastnostih in tržnosti ustrezajo tistim, ki so podlaga za določitev indeksa oziroma druge referenčne vrednosti.
Splošni pogoji za dopolnilna zdravstvena zavarovanja predstavljajo zapisana pravila zavarovalnice, ki so sestavni del zavarovalne pogodbe. Imajo preskriptivni značaj, kar pomeni, da je na njihovi podlagi od zavarovalnice mogoče zahtevati določeno ravnanje. Ker gre za pravila dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj, mora imeti pri njihovi razlagi odločilno vlogo institucija, ki je pristojna za postopek nadzora nad njihovim spoštovanjem, to je Agencija. Sodni nadzor nad njihovo razlago je zato zadržan, kar pomeni, da je lahko tožeča stranka z drugačnim tolmačenjem Splošnih pogojev za dopolnilna zdravstvena zavarovanja uspela le, če je izkazala, da je Agencija tolmačila njihova posamezna pravila na način, ki je v nasprotju z besedilom pravil.
Predpisi Aktuarskega kodeksa so določno opredeljena strokovna pravila, ki jih je vsak aktuar dolžan upoštevati. Pri pravilih Aktuarskega kodeksa (ki jih je sprejelo Slovensko aktuarsko društvo) ne gre samo za moralne standarde aktuarskega poklica, temveč (vsebinsko) tudi za strokovna pravila (standarde), ki na splošen in abstrakten način, z učinkom za vse aktuarje, določajo postopek in načela, ki jih je treba upoštevati pri opravljanju nalog pooblaščenega aktuarja (konkretno za strokovna navodila pravilnega ravnanja v postopkih po ZZVZZ). Skratka, gre za sprejete moralne in strokovne standarde aktuarskega poklica.
Zakonodajalec ni predpisal vsebine pravil aktuarske stroke, katerih (hujša) kršitev bi imela za posledico odvzem dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega aktuarja, že v zakonskem besedilu. Vendar določba 3. točke četrtega odstavka 73. člena ZZavar, ki vsebuje nedoločen pravni pojem (hujše kršitve pravil aktuarske stroke), ni nejasna oziroma nedoločna že sama po sebi, zaradi svoje vnaprejšnje nedoločenosti. Takšna bi lahko bila le takšna njena uporaba, ki bi temeljila na prazni, nevsebinski interpretaciji.
ZZavar ne določa, kdaj gre za hujšo kršitev pravil aktuarske stroke, tudi zaradi katere lahko Agencija odvzame dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega aktuarja. Hujša kršitev namreč predstavlja nedoločen pravni pojem. Zato mora Agencija v vsakem primeru posebej in glede na konkretne okoliščine primera presoditi, ali gre za takšno kršitev ter to tudi utemeljiti.
V obravnavanem postopku Agencija ni utemeljila, zakaj so očitane kršitve pravil aktuarske stroke hujše, kar je pogoj za izrek ukrepa po 3. točki četrtega odstavka 73. člena ZZavar. Zadovoljila se je le z apodiktično trditvijo, da očitana ravnanja in opustitve predstavljajo hujšo kršitev pravil aktuarske stroke. Iz takšne utemeljitve bi izhajalo, da je vsako (nevestno ali nestrokovno) ravnanje ali opustitev že tudi hujša kršitev pravil aktuarske stroke. Takšna razlaga pa bi v celoti izvotlila pomen kvalifikatornih okoliščin kršitve. ZZavar namreč za izrek ukrepa, ki ga je izbrala Agencija, zahteva,da gre za hujšo kršitev pravil aktuarske stroke. Ker Agencija ni opredelila, kakšne značilnosti mora imeti kršitev, da bi bila lahko upoštevana kot hujša, niti utemeljila, da ugotovljena ravnanja in opustitve te značilnosti izpolnjujejo, je ta nedoločeni pravni pojem zaradi opisane splošne obrazložitve ostal nedoločen tudi v obravnavanem postopku. Zaradi pomanjkanja razlogov o tem odločilnem dejstvu pa odločbe o pogojnem odvzemu dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega aktuarja v tem pogledu ni mogoče preizkusiti.
ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3. ZZavar člen 181, 181/3.
zavarovalni nadzor - odprava kršitev - odlog izvršitve odredbe Agencije - začasna odredba - nastanek težko popravljive škode
Po določbi 2. odstavka 32. člena ZUS-1 sodišče odloži izvršitev izpodbijanega akta, „če bi se z izvršitvijo akta prizadela tožniku težko popravljiva škoda.“ Besedilo terja visoko verjetnost nastanka škode. Če bi zadostovala zgolj možnost nastanka škode, bi bila v besedilu uporabljena beseda „lahko“.