redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti - invalid III. kategorije
Tožnik ne more več opravljati dela na delovnem mestu orodjar zaradi ugotovljene invalidnosti III. kategorije in ima pravico do premestitve na ustrezno delovno mesto, vendar pa pri toženi stranki, ob upoštevanju omejitev, ni bilo ustrezno nobeno izmed delovnih mest. Tožena stranka je prejela pozitivno mnenje komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi o obstoju podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku. Zato je podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, ki jo je tožena stranka podala tožniku, zakonita.
Po določbi 81. člena ZPIZ-1 pridobi pravico do poklicne rehabilitacije zavarovanec, pri katerem je nastala II. kategorija invalidnosti, ki na dan nastanka invalidnosti še ni dopolnil 55 let starosti in ki se glede na preostalo delovno zmožnost lahko usposobi za drugo delo, ki ga bo opravljal poln delovni čas. Tožnik je bil z odločbo ZPIZ uvrščen v III. kategorijo invalidnosti, zato nima pravice do poklicne rehabilitacije.
ZDR člen 45, 45/2, 18, 18/1, 88, 88/1, 88/1-1, 88/3, 90. ZGD-1 člen 10, 515.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - družba z omejeno odgovornostjo - poslovodstvo - odškodnina - mobing - trpinčenje na delovnem mestu
Tožena stranka oddelka tehnološki razvoj ter tožnikovega delovnega mesta ni ukinila na pravno veljaven način. Sklep o ukinitvi tožnikovega oddelka je bil namreč sprejet na kolegiju, ki glede na določbe ZGD-1 ni poslovodni organ. Sklep o ukinitvi tožnikovega delovnega mesta pa je podpisal lastnik, ki je bil v času izdaje tega sklepa upravičen le do skupnega zastopanja družbe, zato bi moral ta sklep podpisati tudi takratni direktor, ki je družbo zastopal samostojno. Izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je tako nezakonita že zaradi dejstva, ker zanjo ni bilo pravne podlage.
Tožnik je navajal dejstva in predlagal dokaze, ki opravičujejo domnevo, da je tožena stranka ravnala v nasprotju s prepovedjo trpinčenja na delovnem mestu (tožnik je bil večkrat kritiziran in deležen graje s strani nadrejenih, pri čemer je prihajalo do poniževanja in do neprimernega besednega izražanja). Tožena stranka ni uspela dokazati, da trpinčenja ni bilo oziroma da je naredila vse potrebno za njegovo odpravo, zato tožniku pripada odškodnina zaradi mobinga oziroma trpinčenja.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 1, 2. ZPIZ-1 člen 72, 109, 110, 427.
vdovska pokojnina - starost
Da lahko pridobi pravico do vdovske pokojnine mora vdova med drugim ob smrti zavarovanca izpolniti predpisanih 53 let starosti oziroma vsaj 48 let, da lahko pri 53 letih pridobi pravico do vdovske pokojnine. Teh pogojev tožnica ne izpolnjuje. Ne izpolnjuje niti pogoja starosti iz tretjega ali četrtega odstavka prehodne določbe 427. člena ZPIZ-1, po katerih bi ob smrti moža morala dopolniti 40 let starosti, da bi lahko pri 45 letih pridobila pravico do družinske pokojnine glede na 72. člen prej veljavnega Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-92), če pa bi ji pravica do družinske pokojnine po pokojnem možu prenehala po dopolnjenem 45. letu starosti, vendar pred dopolnjenim 50. letom, da bi lahko ob dopolnitvi te starosti ponovno pridobila istovrstno pokojninsko dajatev. Ker v konkretnem primeru ni izpolnjen pogoj starosti na strani zavarovanega družinskega člana, torej tožnice niti po ZPIZ-1 niti po ZPIZ-92, tožbeni zahtevek za odpravo pravilnih in zakonitih odločb iz predsodnega postopka in posledično zahtevek za vtoževano pravico do vdovske pokojnine, ni utemeljen.
ZZVZZ člen 15. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 6, 6/2. ZDR člen 4, 9, 9/1. OZ člen 90, 90/1.
obvezno zdravstveno zavarovanje - podlaga za obvezno zavarovanje - oseba v delovnem razmerju - pogodba o zaposlitvi - ničnost - enoosebna družba - poslovodna oseba
Drugotožnik (poslovodja d.o.o.) je v postopku pri toženi stranki predložil pogodbo o zaposlitvi, ki jo je sklenil sam kot zakoniti zastopnik prvotožene stranke na strani delodajalca in kot fizična oseba (na strani delavca). Ker drugotožnik v času, ko je bila prvotožena stranka še enoosebna družba, del in nalog ni mogel opravljati po navodilih in pod nadzorom delodajalca, ki ga je kot edini družbenik in zastopnik družbe operativno predstavljal v isti osebi, ni bil podan bistveni pogoj, to je pravna podlaga za sklenitev pogodbe o zaposlitvi v smislu 4. člena in 1. odst. 9. člena ZDR. Takšna pogodba o zaposlitvi je nična, na ničnost pogodbe o zaposlitvi pa se lahko sklicuje vsaka zainteresirana stranka, torej tudi Zavod - tožena stranka (1. odst. 13. čl. ZDR).
Ker se šteje, da zaradi ničnosti, pogodba o zaposlitvi ni bila sklenjena, bi drugotožnik lahko dokazoval kvečjemu, da so v razmerju med tožečima strankama obstajali elementi delovnega razmerja (sklenitev pisne pogodbe o zaposlitvi po 4. odst. 15. čl. ZDR namreč ni pogoj za obstoj delovnega razmerja). V konkretnem primeru pa tožeči stranki nista niti dokazovali niti dokazali, da bi v obdobju, ko prvotožeča stranka ni bila več enoosebna družba, med tožečima strankama obstajali elementi delovnega razmerja. Zato tožnikov tožbeni zahtevek na ugotovitev, da izpolnjuje pogoje za vključitev v obvezno zdravstveno zavarovanje kot oseba v delovnem razmerju za vtoževano obdobje, ni utemeljen.
Tožena stranka je z odločbo tožnici dokončno odmerila starostno pokojnino. Odločba, ki je postala pravnomočna, je tudi v celoti nadomestila začasno odločbo, ki jo je tožnica izpodbijala v postopku pred sodiščem. Začasna odločba zato več ne obstaja in za tožnico nima več nobenih pravnih posledic. Tožnica je tako pravni interes v tem socialnem sporu izkazovala le do izdaje dokončne odločbe. Od pravnomočnosti te odločbe dalje pa si svojega pravnega položaja v tem sporu ne more več izboljšati, saj ne more pridobiti več, kot pa ji gre na podlagi dokončne in pravnomočne odločbe. Zato je potrebno tožničino tožbo zoper začasno odločbo zavreči.
delovna nezgoda – nesreča pri delu – regresna pravica ZZZS – odgovornost delodajalca – vzročna zveza – odgovornost delavca za nastanek škode
Morebitna soodgovornost delavca je lahko le predmet regresnega zahtevka tožene stranke. Nima pa nobenega vpliva na vsebino in obseg odgovornosti tožene stranke v razmerju do tožeče stranke.
Tožena stranka bi morala poskrbeti, da bi se gradbeni oder pred uporabo pregledal in če tega ni storil sam zakoniti zastopnik tožene stranke, ki je tako opustil dolžno nadzorstvo, bi moral to storiti vsaj poškodovani delavec.
leasing pogodba – prodaja vozila – poštena vrednost vozila – skrbnost leasingodajalca pri prodaji – odstop od pogodbe
Ni bistveno, kakšna je bila tržna cena vozila, temveč, ali je leasingodajalec pri prodaji vozila ravnal s potrebno skrbnostjo (dobrega gospodarja) ter izvedel razumne ukrepe za zmanjšanje škode. Trditveno in dokazno breme glede neskrbnega ravnanja pri unovčenju predmeta leasinga je na strani tožene stranke, ki uveljavlja ugovor v smislu četrtega odstavka 243. člena OZ.
brezposelnost – denarno nadomestilo - osnova za odmero - nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu - nadomestilo za primer brezposlenosti
Nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu ima značaj samostojne dajatve iz invalidskega zavarovanja, ki jo izplačuje ZPIZ. V ZDR, ki opredeljuje pojem plače, ni podlage za to, da bi takšno nadomestilo predstavljalo sestavni del plače. Posledično se tudi ne more vštevati v osnovo za odmero denarnega nadomestila za primer brezposelnosti.
nadomestilo plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom - preplačilo - invalid III. kategorije - neupravičena obogatitev
Tožena stranka je s svojo odločbo odločila, da se tožniku ustavi izplačevanje nadomestila plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom z določenim dnem. Z navedeno odločbo, ki je postala pravnomočna, je odpadla pravna podlaga za izplačevanje nadomestila plače tožniku zaradi dela s skrajšanim delovnim časom od določenega dne dalje. Nastopila je situacija, določena v tretjem odstavku 190. člena OZ, ko je prišlo do odpada pravne podlage in je tožnik nekaj prejel, za kar ni več obstajala pravna podlaga. Zato tožena stranka od tožnika utemeljeno terja vrnitev izplačanega nadomestila za delo v skrajšanem delovnem času.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0076800
ZPP člen 324, 324/1, 324/4, 324/5. ZASP člen 130, 130/1, 153, 153/1, 156, 157, 157/2, 157/4, 157/7, 158, 158/2, 159, 159/4, 186, 186/1. OZ člen 131, 164.
sestavni deli sodbe – sorodne glasbene pravice – javno priobčevanje komercialnih fonogramov – nadomestilo za javno priobčevanje fonogramov – tarifa – odškodninski zahtevek – neupravičena obogatitev – mesečno poročanje – škoda zaradi odkrivanja kršilcev – civilna kazen
V izrek sodbe sodi le znesek po višini, kar je skopa navedba tožbenega zahtevka, ne pa tudi obrazložitev o tem, na kaj se tožbeni zahtevek nanaša.
Zahtevek na plačilo nadomestila je odškodninski zahtevek, ne pa zahtevek iz neupravičene obogatitve.
Sodišče lahko toženi stranki naloži, da opravi določeno dejanje le takrat, ko je ta obveznost zapadla do konca glavne obravnave oziroma do izdaje zamudne sodbe.
Zahtevek tožeče stranke na povrnitev škode zaradi odkrivanja kršilcev ne more biti utemeljen zaradi določila prvega odstavka 153. člena ZASP.
Upravičenje podizvajalca do vložitve neposrednega zahtevka proti naročniku po določilu 631. člena OZ (actio directa) je treba razložiti v okviru konkretnega pogodbenega razmerja med izvajalcem (podjemnikom) in naročnikom. Podana mora biti torej tako koneksnost (zveznost) med pogodbo, sklenjeno med glavnim izvajalcem in podizvajalcem in glavnim izvajalcem in naročnikom.
Pri ugotavljanju reparacije zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, ki je trajala od leta 77 - 87 (torej v času veljavnosti pravnih pravil ODZ in ZOR), je treba upoštevati načelo denarnega nominalizma. Višine reparacije se tako ne sme ugotavljati z upoštevanjem revalorizacije v DEM.
tožba – določen tožbeni zahtevek – poziv na odpravo pomanjkljivosti tožbe – zavrženje tožbe
Iz sklepa z dne 6. 9. 2010 res ni razvidno, kaj naj tožeča stranka stori, da bo po presoji sodišča prve stopnje tožbeni zahtevek tak, kot mora biti. Vendar pa je to tožeča stranka vedela, pač pa se je uprla, da bi postavila določen zahtevek.
Določba 3. točke tretjega odstavka 4. člena Posebnih pogojev za zavarovanje odgovornosti PD-OD-08 toženke, ni v nasprotju s prisilnimi predpisi in moralnimi načeli (86. člen v povezavi z 88. členom OZ), ker ne odstopa od splošnih določb 26. poglavja OZ, ki ureja zavarovalno pogodbo.
ZZVZZ člen 23, 26. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 43, 44, 44/1, 45, 45/1, 45/1-1, 45/1-2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
zdraviliško zdravljenje - pravica zavarovane osebe do zdraviliškega - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - nasprotje
Sodišče prve stopnje je v utemeljitev svoje odločitve o utemeljenosti tožnikovega tožbenega zahtevka glede priznanja pravice do zdravljenja v naravnem zdravilišču navedlo: „Na podlagi strokovno argumentiranega izvedenskega mnenja, skladnega z izvidom fiziatra in ostalo medicinsko dokumentacijo ter prepričljivo izpovedjo osebne zdravnice tožnika, sodišče zaključuje, da tožnik izpolnjuje pogoje iz 2. alinee 2. točke 1. odstavka 45. člena in 3. točke 44. člena Pravilnika za priznanje pravice do zdraviliškega zdravljenja.“ Navedeni skopi argumenti sodišča v obrazložitvi, kjer to navaja, da je izvedensko mnenje skladno z izvidom fiziatra in ostalo medicinsko dokumentacijo, tisti razlog, da tožnik izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do zdraviliškega zdravljenja, je v nasprotju s pisnim izvedeniškim mnenjem in pojasnili postavljenega sodnega izvedenca. Tako je podano o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe in med samim izvedenskim mnenjem, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 15. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.
Ustava RS člen 22, 23, 25, 33. ZPP člen 286.a, 339, 339/2, 339/2-8, 356. ZPPSL člen 111, 111/1, 131, 131/2, 131/4, 143, 143/4. ----------------------------- Op. št. (1): Zobec, J. v: Ude, L., Galič, A. (ur.): Pravdni postopek, zakon s komentarjem, Uradni list in GV Založba, Ljubljana 2006, 2. knjiga, str. 357 in 358. Op. št. (2): Primerjaj odločbo Ustavnega sodišča št. Up-147/09 z dne 23.9.2010. Op. št. (3): Več o tem pritrdilno ločeno mnenje ustavnega sodnika Jana Zobca k navedeni odločbi. Op. št. (4): Več Galič, A.: Ustavno civilno procesno pravo. GV Založba, Ljubljana 2004, str. 58-60, 105-106. Op. št. (5): Da je trditveno breme na upniku, lahko sklepamo iz zahteve zakonodajalca, da mora opredeliti obveznost v predlogu za izvršbo (tretja alineja prvega odstavka 40. člena ZIZ). Op. št. (6): Sodišče druge stopnje se je glede takega stališča že v predhodnem razveljavitvenem sklepu v opombi 1 sklicevalo na pravno teorijo in sodno prakso. Poglobljeno o tej tematiki in predstavitvi stališč vodilnih pravnih teoretikov glej še Strnad, I.: Stroški izvršilnega postopka po prisilni realizaciji terjatve, Pravna praksa, št. 43/2005, str. 12. Op. št. (7): Primerjaj Rijavec, V.: Civilno izvršilno pravo. GV Založba, Ljubljana 2003, str. 193 in 194. Op. št. (8): Tako Plavšak, N. v: Plavšak, N. in Prelič, S.: Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji s komentarjem, Gospodarski vestnik, Ljubljana 2000, str. 394. Op. št. (9): Tako upnik obširno v II. točki odgovora na pritožbo z dne 11. 7. 2012 (l. št. 532). Op. št. (10): Upnik se sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča RS št. Up-35/98 z dne 26. 2. 1998, ki je tudi navedena v odločbi št. Up-77/04 z dne 11. 10. 2006. O tehtanju dolžnikove in kupčeve pravice podrobneje pritrdilno ločeno mnenje k zadnji odločbi sodnice mag. Krisper
bistvena kršitev določb postopka - kršitev pravice do izjave - neobrazložena zavrnitev dokazov - oprava postopka pred drugim sodnikom - prepoved ponovnega odločanja o isti stvari - izvajanje materialnega procesnega vodstva v izvršilnem postopku - zaključek izvršilnega postopka - zakonska obrestna mera od obveznosti v tuji valuti - opisna opredelitev obveznosti - pridobitev ločitvene pravice v izvršilnem postopku pred začetkom stečajnega postopka - tehtanje interesov upnika kot kupca in dolžnika - poseg v dolžnikovo lastninsko pravico
Sodišče prve stopnje s tem, da je zgolj povzelo upnikove navedbe, ne da bi nanje odgovorilo, pojasnjenemu standardu obrazloženosti ni zadostilo.
Izvršilni postopek utemeljeno teče le do trenutka, ko je upnikova terjatev izpolnjena. Prisilno poplačilo denarne terjatve v postopku kot zadnje procesno dejanje je hkrati tudi zaključek izvršilnega postopka.
Pravilna razlaga učinkov pravnomočne odločitve o ugovoru in s tem njeno spoštovanje v nadaljevanju postopka ne pomeni ponovnega odločanja o isti stvari.
Ne gre za to, ali je bila zavrnitev ugovora pravilna ali napačna,ampak kako učinke sprejete odločitve pravilno razumeti v povezavi z delom izreka, ki se nanaša na ugoditev ugovoru in posledično ustavitev postopka. Teh dveh delov odločitve ni mogoče razumeti ločeno in brez povezave s pravnomočnim sklepom o izvršbi.
Ker je z metodami razlage, med katero šteje tudi uporaba analogije (razlage po podobnosti), mogoče višino obresti opredeliti, ne gre za neobstoječo obrestno mero.
V obravnavani zadevi gre za izjemo od tega pravila, ko je upnik pridobil ločitveno pravico v izvršilnem postopku več kot dva meseca pred začetkom stečajnega postopka in lahko stečajno sodišče, če prijavljena ločitvena pravica in zavarovana terjatev ni prerekana, dovoli s sklepom poplačilo upnika iz premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, namesto v stečajnem v izvršilnem postopku. Izvršilni naslov, ki je podlaga izdanega pravnomočnega sklepa o izvršbi, pri tem ne izgubi moči izvršilnega naslova.
V razmerju med upnikom in dolžnikom je poseg v dolžnikovo lastninsko pravico (33. člen Ustave) v izvršbi utemeljen s pravico upnika do sodnega varstva (23. člen Ustave), od trenutka poplačila izterjevane obveznosti pa opisan upnikov interes preneha, s tem pa tudi razlog za poseg v dolžnikovo lastnino, zaradi česar upnikovega pričakovanja, da bo kot kupec postal lastnik, v razmerju do dolžnika ni treba varovati.
nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu - invalid III. kategorije - nadomestilo za invalidnost
V skladu s 163. členom ZPIZ-1 pridobljene pravice na podlagi invalidnosti trajajo dokler traja stanje invalidnosti oziroma telesne okvare, na podlagi katere je bila pridobljena pravica, razen v primerih izgube ali omejitve uživanja pravic določene s tem zakonom.
Tožniku (invalidu III. kategorije) ni bila samo priznana pravica do premestitve na drugo delovno mesto s polnim delovnim časom od 1. 1. 2011 dalje, temveč je tožena stranka tožniku tudi priznala pravico do nadomestila za invalidnost in tako realizirala samo dajatev iz priznane pravice do premestitve na drugo delovno mesto. S tem je odpadla pravna podlaga, da bi se tožniku še nadalje izplačevalo nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu na podlagi priznane pravice do nadomestila plače za čas čakanja od 23. 10. 2006 dalje, in je tako tožena stranka z izpodbijano odločbo pravilno odločila, da se tožniku ustavi izplačevanje nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu z dnem 27. 1. 2011, saj mu je z 28. 1. 2011 dalje toženka priznala pravico do nadomestila za invalidnost.
starostna pokojnina - sorazmerni del - nova odmera - obnova postopka - rok za vložitev predloga
Tožnik je predlog za obnovo postopka zaradi določitve višje pokojninske osnove vložil po poteku objektivnega triletnega roka. Zato ga je toženec s sklepom pravilno zavrgel na podlagi drugega odstavka 267. člena ZUP.