Pri ugotavljanju reparacije zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, ki je trajala od leta 77 - 87 (torej v času veljavnosti pravnih pravil ODZ in ZOR), je treba upoštevati načelo denarnega nominalizma. Višine reparacije se tako ne sme ugotavljati z upoštevanjem revalorizacije v DEM.
invalidska pokojnina - sorazmerni del - invalidnost - I. kategorija invalidnosti - invalidska pokojnina - popolna nezmožnost za pridobitno delo - pokojninska doba - izpolnjevanje pogojev za pridobitev pravice do invalidske pokojnine - gostota pokojninske dobe
Zaradi neizpolnjevanja predpisane gostote pokojninske dobe, kljub ugotovljeni I. kategoriji invalidnosti pri tožniku, ki sama po sebi ni zadostna za priznanje slovenske invalidske pokojnine, tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih upravnih aktov in priznanje pravice do sorazmernega dela slovenske invalidske pokojnine ni utemeljen.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 36, 36/3, 37.
starostna pokojnina - sorazmerni del - ponovna odmera - tuj nosilec zavarovanja - sporazum z Bosno
Na podlagi 36. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino se pokojnine, ki jih je pristojni nosilec ene pogodbenice priznal v sorazmernem delu v obdobju od 8. oktobra 1991 do začetka veljavnosti tega sporazuma z upoštevanjem zavarovalne dobe, dopolnjene po zakonodaji druge pogodbenice in z uporabo nekega tretjega mednarodnega sporazuma o socialnem zavarovanju z izjemo sporazumov, sklenjenih med državami, nastalimi na območju bivše SFRJ, ne preračunavajo po določbah tega sporazuma. To velja tudi za t. i. »samostojne« pokojnine, priznane v istem obdobju na podlagi skupne zavarovalne dobe, dopolnjene po zakonodajah obeh pogodbenic, če je na podlagi teh zavarovalnih dob nosilec neke tretje države priznal svojo dajatev po mednarodnem sporazumu o socialnem zavarovanju, sklenjenem med eno od pogodbenic in to tretjo državo. V konkretnem primeru je podan dejanski stan iz navedene določbe. Gre namreč za samostojno pokojninsko dajatev, priznano v BIH po 8. 10. 1991 na podlagi skupne zavarovalne dobe, dopolnjene pri nosilcu zavarovanja v Sloveniji in Bosni in Hercegovini. Hkrati je izpolnjen tudi nadaljnji pogoj, da je na podlagi teh zavarovalnih dob nemški nosilec zavarovanja priznal še svojo dajatev po konvenciji, sklenjeni med bivšo SFRJ in zvezno Republiko Nemčijo. Pri tem ni bistveno, da je starostno pokojnino odmeril le ob upoštevanju zavarovalne dobe, dopolnjene v Nemčiji, temveč je odločilno, da je lahko pravico priznal le ob upoštevanju zavarovalnih dob, na podlagi katerih je nosilec zavarovanja BIH pred tem priznal t.i. samostojno starostno pokojnino na podlagi skupne zavarovalne dobe, dopolnjene v BIH in Sloveniji. Zato preračun pokojnin po 37. členu Sporazuma ni možen in dajatev ostane obveznost nosilca zavarovanja iz BIH.
nagrada upravitelja – končanje stečajnega postopka – predujem za kritje stroškov začetka stečajnega postopka – zagotavljanje predujma iz proračuna sodišča
Tudi za primer izbrisa stečajnega dolžnika iz sodnega registra na podlagi sklepa iz sedmega odstavka 233. člena ZFPPIPP-E velja pravilo, da morajo biti do izdaje tega sklepa razrešena vsa razmerja do stečajnega dolžnika. To velja tudi glede morebitnih zahtevkov upravitelja iz naslova izvedenih del do končanja stečajnega postopka.
Z zahtevkom na izpodbijanje pravnega dejanja je tožena stranka v skladu s prvim odstavkom 275. člena ZFPPIPP upravičena zahtevati le razveljavitev učinkov izpodbijanega dejanja, ne pa njegove razveljavitve, zato je sodišče druge stopnje v okviru pravilne uporabe materialnega prava sodbeni izrek pravilno oblikovalo v skladu z materialnopravnimi zahtevami iz prvega odstavka 275. člena ZFPPIPP, v presežku pa je zahtevek po nasprotni tožbi zavrnilo. Ob tem sodišče druge stopnje še dodaja, da se ugovor izpodbojnosti v skladu s četrtim odstavkom 275. člena ZFPPIPP, kot je bil postavljen tudi v obravnavani zadevi, pravilno uveljavlja z oblikovanim in dajatvenim zahtevkom v okviru postopka, v katerem se uveljavlja ugotovitev ali izpolnitev terjatve, pridobljene z izpodbojnim dejanjem in ne kot nasprotni tožbeni zahtevek s samostojno tožbo, vendar pa dejstvo, da je tožena stranka ugovor izpodbojnosti uveljavljala v procesni obliki samostojne (nasprotne) tožbe, ni vplivalo na pravilnost sprejete odločitve.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSK0005771
ZKP člen 371, 371/2. KZ člen 25, 29, 29/1, 29/2, 49, 49/1, 49/2, 283, 283/3, 283/4.
zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – kazenska odgovornost - prištevnost – naklep – zavrnitev dokaznega predloga – odmera kazni
Ker je po oceni pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo, pritožnik nima prav, da bi moralo sodišče prve stopnje postaviti izvedenca medicinske stroke (nevrologa in toksikologa). Zakaj je sodišče prve stopnje ta dokazni predlog zavrnilo, je pravilno in prepričljivo obrazložilo v točki 2 izpodbijane sodbe. Ob dejstvu, da se amnezija, na katero se pritožnik sklicuje, nanaša na izgubo spomina (nekdo, ki izgubi spomin ne more izpovedovati o tem, kaj se je pripetilo), obdolženka pa je natančno naznanila domnevno kaznivo dejanje, to je ponovila tudi v svojem zagovoru, se izkaže, da je dokaz s postavitvijo izvedenca, ki bi ugotavljal obstoj amnezije obdolženke po tem dogodku, materialnopravno nerelevanten (ni potreben).
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nevarna dejavnost - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - delo na višini
O delu na višini kot nevarni dejavnosti lahko govorimo šele pri višinah od 1,5 metra navzgor.
V tem sporu se je pokazalo kar nekaj protipravnih ravnanj toženca (pri tožencu ni bilo opravljeno splošno usposabljanje iz varnosti in zdravja pri delu; toženec ni poskrbel za periodični pregled opreme, to je dvižne ploščadi; v času delovne nezgode naprava ni bila brezhibna, saj niso delovala električna pohodna stikala), vendar pa med temi protipravnimi ravnanji in škodljivim dejstvom, to je padcem tožnika z dvižne ploščadi, ni vzorčne zveze. Tožnik s ploščadi ni padel zaradi tega, ker ni opravil splošnega usposabljanja iz varstva pri delu in tudi ne zaradi tega, ker niso delovala električna pohodna stikala. Bistvena je ugotovitev izvedencev, da do domnevnega zanihanja dvižne ploščadi ni moglo priti zaradi nenadne, samodejne popustitve dvižne ploščadi in da se dogodek nikakor ni mogel zgoditi tako, kot sta ga opisovala tožnik in zaslišana priča. Do tožnikovega padca je prišlo zaradi nesrečnega slučaja, ki se je pripetil tožniku (tožnik je najverjetneje res izgubil ravnotežje, ko je s folijo ovijal tovor ali pa ko se je s folijo v rokah po končanem ovijanju gibal po dvižni ploščadi), vendar za škodo, ki je tožniku pri tem nastala ne more odgovarjati tožena stranka, saj ni podana njena krivdna, niti objektivna odgovornost.
Z dodano 4. točko tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP je zakonodajalec uredil procesno situacijo, do katere lahko pride, če je bil postopek z začasno ali predhodno odredbo začet pred začetkom stečajnega postopka. V takšnem primeru se postopek zavarovanja z začasno ali predhodno odredbo ustavi z začetkom stečajnega postopka in razveljavijo vsa dejanja, opravljena v tem postopku.
ZFPPIPP člen 46, 151, 289, 289/2, 354, 355, 355, 355/3, 355/3-1. ZIZ člen 257, 257/1.
predhodna odredba – plačilo terjatve – nevarnost za uveljavitev plačila – izjema od prepovedi dovolitve izvršbe proti insolventnemu dolžniku – stroški stečajnega postopka – vrstni red plačila stroškov v stečaju – nujni stroški stečajnega postopka – načelo enakega obravnavanja upnikov
Za uveljavitev prisilnega poplačila terjatev na podlagi pogodb, ki jih je sklenil stečajni dolžnik od začetka postopka prisilne poravnave do začetka stečajnega postopka velja izjema od prepovedi dovolitve izvršbe proti insolventnemu dolžniku po začetku stečajnega postopka. Za uveljavitev takšne terjatve je zato potrebno dopustiti tožbo z dajatvenim zahtevkom zoper stečajnega dolžnika.
Stroški, ki so glede na svojo naravo nujni za izvajanje stečajnega postopka, zato morajo imeti prednost pred poplačilom terjatve tožeče stranke, ki je nastala pred začetkom stečajnega postopka, ne glede na to, da zakon za to kategorijo terjatev opredeljuje, da se poplačajo kot stroški stečajnega postopka, to je v celotnem znesku.
Na obstoj utemeljenega suma pri uvedbi preiskave sodišče sklepa iz doslej znanih okoliščin, dokazov in podatkov, ki jih je predložil državni tožilec, ne more in ne sme pa posameznih dokazov v tej fazi kazenskega postopka ocenjevati in poglobljeno analizirati.
leasing pogodba – prodaja vozila – poštena vrednost vozila – skrbnost leasingodajalca pri prodaji – odstop od pogodbe
Ni bistveno, kakšna je bila tržna cena vozila, temveč, ali je leasingodajalec pri prodaji vozila ravnal s potrebno skrbnostjo (dobrega gospodarja) ter izvedel razumne ukrepe za zmanjšanje škode. Trditveno in dokazno breme glede neskrbnega ravnanja pri unovčenju predmeta leasinga je na strani tožene stranke, ki uveljavlja ugovor v smislu četrtega odstavka 243. člena OZ.
ZJU člen 24, 24/1, 147, 149, 149/1, 149/1-3, 149/3. ZDR člen 2, 2/1.
javni uslužbenci - premestitev
Tožena stranka je tožniku izdala sklep o premestitvi zaradi zagotovitve učinkovitejšega oziroma smotrnejšega dela organa po določbi tretjega odstavka 149. člena ZJU. Iz skope obrazložitve v izpodbijanem sklepu ni razvidno, da je premestitev potrebna, da se zagotovi učinkovitejše oziroma smotrnejše delo organa, vendar zaradi te pomanjkljivosti sklep ni nezakonit, zato bi morala tožena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje dokazati, da je bila premestitev res potrebna zaradi zagotovitve učinkovitega in smotrnega dela organa. Dokazno breme, da je bila premestitev potrebna, je ob tožnikovem zatrjevanju, da premestitev ni zakonita, na strani tožene stranke. Sodišče prve stopnje zaradi napačne uporabe materialnega prava (ugotovilo je, da sklepov ni mogoče preizkusiti, ker ni navedenih razlogov in dejanske podlage, ki so privedli do odločitve o premestitvi tožnika), predlaganih dokazov ni izvedlo, zato je napačen zaključek, da je nezakonitost premestitve dokazana.
ZJU kot lex specialis ne določa, da se pri odločanju o premestitvi zaradi delovnih potreb uporabljajo postopkovne določbe ZUP, zato velja ureditev, kot jo določa ZDR. Glede sklepanja, veljavnosti, prenehanja in drugih vprašanj pogodbe o zaposlitvi se po določbi 11. člena ZDR smiselno uporabljajo splošna pravila civilnega prava, če ni s tem ali z drugim zakonom drugače določeno. Za področje civilnega prava pa se praviloma uporabljajo postopkovna pravila, ki so določena v ZPP.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - pravočasnost vložitve predloga - nastanek taksne obveznosti - odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije
V primeru, da sodišče predlogom za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse ne bo ugodilo, bo začel rok za ugovor zoper plačilni nalog in rok za plačilo sodne takse teči naslednji dan po vročitvi sklepa, o čemer bo sodišče moralo predlagatelja ob vročanju sklepa tudi opozoriti.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – PRIMERJALNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0063705
ZASP člen 130, 130/1, 153, 153/1, 156, 157, 157/4, 157/4-1, 157/4-3, 157/7, 157a, 157a/2, 158, 159, 159/1, 159/3, 159/4, 168, 168/2, 168/3, 168/4, 185, 185/1, 185/1-2, 186, 186/1, 186/3. ZIZ člen 55, 226. OZ člen 131, 131/1, 164. Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti člen 4, 4/2.
uporaba fonograma – zahtevek za plačilo nadomestila – nadomestilo za javno priobčevanje fonogramov – odškodninski zahtevek – tarifa – civilna kazen – pogodba o neizključnem prenosu – prostovoljna položitev zneska – prenos pravice - stroški v zvezi z ugotavljanjem kršitev
Tožena stranka, ki fonograme predvaja preko radia, sporedov ne more vnaprej pošiljati, saj jih ne sestavlja sama. Ker fonograme le posredno predvaja preko radia, je obveznost, ki je predpisana v 2. točki prvega odstavka 185. člena ZASP zanjo nemogoča. Zato zanjo to določilo ne more veljati. Njena obveznost iz četrtega odstavka 159. člena ZASP torej v zakonu ni sankcionirana.
Zahtevek na plačilo nadomestila je odškodninski zahtevek in ne zahtevek iz neupravičene obogatitve. K takemu zaključku vodi pritožbeno sodišče določilo prvega odstavka 130. čl. ZASP, po katerem uporaba fonograma za radiofuzno oddajanje brez plačila nadomestila pomeni protipravno ravnanje in določilo prvega odstavka 186. člena istega zakona, po katerem za kršitve ZASP veljajo splošna pravila o povrnitvi škode.
Sodna praksa je tožnici ob pretežnem soglasju pravne literature že zgodaj dopustila, da svoje stroške, ki ji nastajajo v zvezi z ugotavljanjem kršitev, upošteva v obliki pavšalne podvojitve pristojbin pri odmeri škode (kot škoda je tu mišljeno nadomestilo za uporabo sorodnih pravic) in jih na ta način zavrača na posamezne kršitelje pravic.
obramba obdolženca - pravice obdolženca - zastopanje v postopku o prekršku - zagovornik - pritožba zoper sodbo o prekršku sodišča prve stopnje - razglasitev odločitve - prepis izreka sodbe brez obrazložitve - pravni pouk - napoved pritožbe - pravica do pritožbe - odpoved pravici do pritožbe - odločanje višjega sodišča o pritožbi - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe
V pravnem pouku prepisa izreka sodbe je med drugim navedeno, da je zoper sodbo dovoljena pritožba, ki pa jo je potrebno najprej napovedati v osmih dneh od vročitve prepisa izreka sodbe, sicer se bo štelo, da se je upravičenec odpovedal pravici do pritožbe. V tem roku je napoved pritožbe vložila le A. A., za katero se je kasneje izkazalo, da ni oseba, ki ima pravico vložiti pritožbo v imenu storilca, saj ne izpolnjuje kriterijev, navedenih v 90. členu ZP-1. Po prejemu sodbe z obrazložitvijo je storilec sicer podal pritožbo, ker pa je predhodno ni napovedal, je ta pritožba nedovoljena, saj se je pred tem pravici do pritožbe odpovedal s tem, ko pritožbe ni napovedal po prejemu prepisa izreka sodbe.
KZ-1 člen 204, 257, 257/3. ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - znaki kaznivega dejanja - zloraba uradnega položaja in uradnih pravic - tatvina - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - zagovor - bolniški stalež
Tožnik (inštruktor v zavodu za prestajanje zaporne kazni) je obsojencema, ki sta opravljala hišna dela, za kar jima je tožena stranka izplačala denarno nagrado, naročil, da iz materiala tožene stranke za njegovo osebno uporabo izdelata dva okvirja z mrežo in ju pobarvata. S tem je zlorabil pooblastila, ki jih je imel kot javni uslužbenec na delovnem mestu inštruktorja. Tožnik je to storil, da bi sebi pridobil protipravno premoženjsko korist, saj je izdelana okvirja uporabil zase. S tem je storil ravnanje, ki ima vse znake kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja in uradnih pravic po tretjem odstavku 257. čl. KZ-1, kar je utemeljen razlog za izredno odpoved po 1. alineji prvega odstavka 111. čl. ZDR.
Revizijsko sodišče je v podobnem primeru zavzelo stališče, da za preložitev zagovora ne zadošča le obvestilo o bolniškem staležu, temveč mora delavec svoj izostanek opravičiti z navedbo pomembnih okoliščin in jim po možnosti priložiti ustrezne dokaze. Sicer pa je za takšne primere s Pravilnikom o obrazcu zdravniškega potrdila o upravičeni odsotnosti z naroka glavne obravnave ali drugega procesnega dejanja pred sodiščem predvidena posebna oblika obrazca, v katerem osebni zdravnik izrecno potrdi, da je bolezen ali poškodba zavarovane osebe nenadna in nepredvidljiva in osebi onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje pri procesnem dejanju. Vse navedeno pomeni, da tožniku pravica do zagovora ni bila kršena in da tožena stranka zgolj na podlagi predloženega zdravniškega potrdila ni bila dolžna preložiti datuma predvidenega zagovora, zlasti še ob upoštevanju kratkega, 30-dnevnega subjektivnega roka za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZUP člen 129, 225, 225/4, 260, 260/1, 263, 263/4. ZPIZ-1 člen 12, 180, 181. ZMEPIZ člen 43.
starostna pokojnina - sorazmerni del - obnova postopka - rok - ponovna odmera
ZPIZ-1, ki je veljal v času odločanja tožene stranke, ne daje pravne podlage za ponovno odmero pokojnine v primeru, ko je bilo o sami pravici in s tem višini pokojnine že pravnomočno odločeno. V pravnomočne odločitve je mogoče poseči le z izrednimi pravnimi sredstvi v zakonsko določenih rokih. Ker je bilo o tožničini pravici do starostne pokojnine in s tem tudi o sami višini pokojnine že pravnomočno odločeno, ni zakonske podlage, da bi se tožnici pokojnina na novo odmerila, pri čemer bi se pri izračunu pokojninske osnove dodatno upoštevali zneski, izplačani tožnici v letu 1992, ki pri določitvi pokojninske osnove, na podlagi katere je bila tožnici odmerjena pokojnina v letu 1998, še niso bili upoštevani.