Za zapisnik o sprejemu ustne kazenske ovadbe, različno od prisluhov v ZKP niso posebej določeni položaji, ko se sodba nanje ne bi smela opirati.
Sodišče se je (v razlogih sodbe) dolžno opredeliti do materialnopravnih dejstev kot izhajajo iz opisa dejanja, do ostalih pa le tedaj, ko so namesto prvih določala odločitev o zadevi.
Odmera kazni je predmet individualizirane obravnave. S priznanjem enega obdolženca, drugih obdolžencev ni dopustno zadolževati oziroma kako drugače zahtevati, da bi tudi ti morali kaznivo dejanje priznati.
bolniški stalež - začasna nezmožnost za delo - vzrok ugotovljene začasne nezmožnosti za delo - bolezen - poškodba pri delu
Vzrok tožničine začasne nezmožnosti za delo v spornem obdobju je bolezen in ne škodni dogodek. Zato tožničin tožbeni zahtevek, ki izpodbija odločitev tožene stranke glede vzroka tožničine začasne nezmožnosti za delo, ni utemeljen.
KZ-1 člen 204, 257, 257/3. ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - znaki kaznivega dejanja - zloraba uradnega položaja in uradnih pravic - tatvina - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - zagovor - bolniški stalež
Tožnik (inštruktor v zavodu za prestajanje zaporne kazni) je obsojencema, ki sta opravljala hišna dela, za kar jima je tožena stranka izplačala denarno nagrado, naročil, da iz materiala tožene stranke za njegovo osebno uporabo izdelata dva okvirja z mrežo in ju pobarvata. S tem je zlorabil pooblastila, ki jih je imel kot javni uslužbenec na delovnem mestu inštruktorja. Tožnik je to storil, da bi sebi pridobil protipravno premoženjsko korist, saj je izdelana okvirja uporabil zase. S tem je storil ravnanje, ki ima vse znake kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja in uradnih pravic po tretjem odstavku 257. čl. KZ-1, kar je utemeljen razlog za izredno odpoved po 1. alineji prvega odstavka 111. čl. ZDR.
Revizijsko sodišče je v podobnem primeru zavzelo stališče, da za preložitev zagovora ne zadošča le obvestilo o bolniškem staležu, temveč mora delavec svoj izostanek opravičiti z navedbo pomembnih okoliščin in jim po možnosti priložiti ustrezne dokaze. Sicer pa je za takšne primere s Pravilnikom o obrazcu zdravniškega potrdila o upravičeni odsotnosti z naroka glavne obravnave ali drugega procesnega dejanja pred sodiščem predvidena posebna oblika obrazca, v katerem osebni zdravnik izrecno potrdi, da je bolezen ali poškodba zavarovane osebe nenadna in nepredvidljiva in osebi onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje pri procesnem dejanju. Vse navedeno pomeni, da tožniku pravica do zagovora ni bila kršena in da tožena stranka zgolj na podlagi predloženega zdravniškega potrdila ni bila dolžna preložiti datuma predvidenega zagovora, zlasti še ob upoštevanju kratkega, 30-dnevnega subjektivnega roka za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
denarna socialna pomoč - zavrženje tožbe - sestava tožbe
Ker tožnik, kljub pozivu sodišča, tožbe ni popravil tako, da bi bila primerna za obravnavanje (sodišču ni predložil dokončni upravni akt v dveh izvodih), jo je bilo potrebno zavreči.
nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu - invalid III. kategorije - nadomestilo za invalidnost
V skladu s 163. členom ZPIZ-1 pridobljene pravice na podlagi invalidnosti trajajo dokler traja stanje invalidnosti oziroma telesne okvare, na podlagi katere je bila pridobljena pravica, razen v primerih izgube ali omejitve uživanja pravic določene s tem zakonom.
Tožniku (invalidu III. kategorije) ni bila samo priznana pravica do premestitve na drugo delovno mesto s polnim delovnim časom od 1. 1. 2011 dalje, temveč je tožena stranka tožniku tudi priznala pravico do nadomestila za invalidnost in tako realizirala samo dajatev iz priznane pravice do premestitve na drugo delovno mesto. S tem je odpadla pravna podlaga, da bi se tožniku še nadalje izplačevalo nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu na podlagi priznane pravice do nadomestila plače za čas čakanja od 23. 10. 2006 dalje, in je tako tožena stranka z izpodbijano odločbo pravilno odločila, da se tožniku ustavi izplačevanje nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu z dnem 27. 1. 2011, saj mu je z 28. 1. 2011 dalje toženka priznala pravico do nadomestila za invalidnost.
invalidska pokojnina - sorazmerni del - invalidnost - I. kategorija invalidnosti - invalidska pokojnina - popolna nezmožnost za pridobitno delo - pokojninska doba - izpolnjevanje pogojev za pridobitev pravice do invalidske pokojnine - gostota pokojninske dobe
Zaradi neizpolnjevanja predpisane gostote pokojninske dobe, kljub ugotovljeni I. kategoriji invalidnosti pri tožniku, ki sama po sebi ni zadostna za priznanje slovenske invalidske pokojnine, tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih upravnih aktov in priznanje pravice do sorazmernega dela slovenske invalidske pokojnine ni utemeljen.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - začetek stečajnega postopka - odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi začetka postopka za prenehanje delodajalca ali prisilne poravnave - stečaj - posvetovanje s sindikati - večje število delavcev
Po 103. členu ZDR lahko stečajni oziroma likvidacijski upravitelj v stečajnem postopku ali postopku likvidacije, ki jo izvede sodišče, s petnajstdnevnim odpovednim rokom odpove pogodbe o zaposlitvi zaposlenim delavcem, katerih delo je postalo pri delodajalcu zaradi začetka stečajnega ali likvidacijskega postopka nepotrebno. Vendar pa mora pred odpovedjo pogodb o zaposlitvi večjemu številu delavcev izpolniti obveznosti iz 96., 97., 98., 99., 100. in 101. člena ZDR, kar pomeni, da je dolžan obveščati sindikat ter se z njim posvetovati, obveščati zavod za zaposlovanje in z njim sodelovati, pripraviti program razreševanja presežnih delavcev in upoštevati zakonsko določene kriterije za določitev presežnih delavcev, česar pa tožena stranka ni storila. Tožena stranka niti ni ugotavljala, ali je možno delavcem ponuditi ustrezno delo v drugih dejavnostih tožene stranke in tudi ni izpolnila svoje obveznosti iz 2. odstavka 103. člena, saj se s sindikati, ki so ustanovljeni pri delodajalcu, ni posvetovala o možnih načinih za preprečitev in omilitev števila odpovedi in o možnih ukrepih za preprečitev in omilitev škodljivih posledic. Zaradi tega je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
nadomestilo plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom - preplačilo - invalid III. kategorije - neupravičena obogatitev
Tožena stranka je s svojo odločbo odločila, da se tožniku ustavi izplačevanje nadomestila plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom z določenim dnem. Z navedeno odločbo, ki je postala pravnomočna, je odpadla pravna podlaga za izplačevanje nadomestila plače tožniku zaradi dela s skrajšanim delovnim časom od določenega dne dalje. Nastopila je situacija, določena v tretjem odstavku 190. člena OZ, ko je prišlo do odpada pravne podlage in je tožnik nekaj prejel, za kar ni več obstajala pravna podlaga. Zato tožena stranka od tožnika utemeljeno terja vrnitev izplačanega nadomestila za delo v skrajšanem delovnem času.
Določba 3. točke tretjega odstavka 4. člena Posebnih pogojev za zavarovanje odgovornosti PD-OD-08 toženke, ni v nasprotju s prisilnimi predpisi in moralnimi načeli (86. člen v povezavi z 88. členom OZ), ker ne odstopa od splošnih določb 26. poglavja OZ, ki ureja zavarovalno pogodbo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSK0005771
ZKP člen 371, 371/2. KZ člen 25, 29, 29/1, 29/2, 49, 49/1, 49/2, 283, 283/3, 283/4.
zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – kazenska odgovornost - prištevnost – naklep – zavrnitev dokaznega predloga – odmera kazni
Ker je po oceni pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo, pritožnik nima prav, da bi moralo sodišče prve stopnje postaviti izvedenca medicinske stroke (nevrologa in toksikologa). Zakaj je sodišče prve stopnje ta dokazni predlog zavrnilo, je pravilno in prepričljivo obrazložilo v točki 2 izpodbijane sodbe. Ob dejstvu, da se amnezija, na katero se pritožnik sklicuje, nanaša na izgubo spomina (nekdo, ki izgubi spomin ne more izpovedovati o tem, kaj se je pripetilo), obdolženka pa je natančno naznanila domnevno kaznivo dejanje, to je ponovila tudi v svojem zagovoru, se izkaže, da je dokaz s postavitvijo izvedenca, ki bi ugotavljal obstoj amnezije obdolženke po tem dogodku, materialnopravno nerelevanten (ni potreben).
ZUP člen 129, 225, 225/4, 260, 260/1, 263, 263/4. ZPIZ-1 člen 12, 180, 181. ZMEPIZ člen 43.
starostna pokojnina - sorazmerni del - obnova postopka - rok - ponovna odmera
ZPIZ-1, ki je veljal v času odločanja tožene stranke, ne daje pravne podlage za ponovno odmero pokojnine v primeru, ko je bilo o sami pravici in s tem višini pokojnine že pravnomočno odločeno. V pravnomočne odločitve je mogoče poseči le z izrednimi pravnimi sredstvi v zakonsko določenih rokih. Ker je bilo o tožničini pravici do starostne pokojnine in s tem tudi o sami višini pokojnine že pravnomočno odločeno, ni zakonske podlage, da bi se tožnici pokojnina na novo odmerila, pri čemer bi se pri izračunu pokojninske osnove dodatno upoštevali zneski, izplačani tožnici v letu 1992, ki pri določitvi pokojninske osnove, na podlagi katere je bila tožnici odmerjena pokojnina v letu 1998, še niso bili upoštevani.
Ustava RS člen 22, 23, 25, 33. ZPP člen 286.a, 339, 339/2, 339/2-8, 356. ZPPSL člen 111, 111/1, 131, 131/2, 131/4, 143, 143/4. ----------------------------- Op. št. (1): Zobec, J. v: Ude, L., Galič, A. (ur.): Pravdni postopek, zakon s komentarjem, Uradni list in GV Založba, Ljubljana 2006, 2. knjiga, str. 357 in 358. Op. št. (2): Primerjaj odločbo Ustavnega sodišča št. Up-147/09 z dne 23.9.2010. Op. št. (3): Več o tem pritrdilno ločeno mnenje ustavnega sodnika Jana Zobca k navedeni odločbi. Op. št. (4): Več Galič, A.: Ustavno civilno procesno pravo. GV Založba, Ljubljana 2004, str. 58-60, 105-106. Op. št. (5): Da je trditveno breme na upniku, lahko sklepamo iz zahteve zakonodajalca, da mora opredeliti obveznost v predlogu za izvršbo (tretja alineja prvega odstavka 40. člena ZIZ). Op. št. (6): Sodišče druge stopnje se je glede takega stališča že v predhodnem razveljavitvenem sklepu v opombi 1 sklicevalo na pravno teorijo in sodno prakso. Poglobljeno o tej tematiki in predstavitvi stališč vodilnih pravnih teoretikov glej še Strnad, I.: Stroški izvršilnega postopka po prisilni realizaciji terjatve, Pravna praksa, št. 43/2005, str. 12. Op. št. (7): Primerjaj Rijavec, V.: Civilno izvršilno pravo. GV Založba, Ljubljana 2003, str. 193 in 194. Op. št. (8): Tako Plavšak, N. v: Plavšak, N. in Prelič, S.: Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji s komentarjem, Gospodarski vestnik, Ljubljana 2000, str. 394. Op. št. (9): Tako upnik obširno v II. točki odgovora na pritožbo z dne 11. 7. 2012 (l. št. 532). Op. št. (10): Upnik se sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča RS št. Up-35/98 z dne 26. 2. 1998, ki je tudi navedena v odločbi št. Up-77/04 z dne 11. 10. 2006. O tehtanju dolžnikove in kupčeve pravice podrobneje pritrdilno ločeno mnenje k zadnji odločbi sodnice mag. Krisper
bistvena kršitev določb postopka - kršitev pravice do izjave - neobrazložena zavrnitev dokazov - oprava postopka pred drugim sodnikom - prepoved ponovnega odločanja o isti stvari - izvajanje materialnega procesnega vodstva v izvršilnem postopku - zaključek izvršilnega postopka - zakonska obrestna mera od obveznosti v tuji valuti - opisna opredelitev obveznosti - pridobitev ločitvene pravice v izvršilnem postopku pred začetkom stečajnega postopka - tehtanje interesov upnika kot kupca in dolžnika - poseg v dolžnikovo lastninsko pravico
Sodišče prve stopnje s tem, da je zgolj povzelo upnikove navedbe, ne da bi nanje odgovorilo, pojasnjenemu standardu obrazloženosti ni zadostilo.
Izvršilni postopek utemeljeno teče le do trenutka, ko je upnikova terjatev izpolnjena. Prisilno poplačilo denarne terjatve v postopku kot zadnje procesno dejanje je hkrati tudi zaključek izvršilnega postopka.
Pravilna razlaga učinkov pravnomočne odločitve o ugovoru in s tem njeno spoštovanje v nadaljevanju postopka ne pomeni ponovnega odločanja o isti stvari.
Ne gre za to, ali je bila zavrnitev ugovora pravilna ali napačna,ampak kako učinke sprejete odločitve pravilno razumeti v povezavi z delom izreka, ki se nanaša na ugoditev ugovoru in posledično ustavitev postopka. Teh dveh delov odločitve ni mogoče razumeti ločeno in brez povezave s pravnomočnim sklepom o izvršbi.
Ker je z metodami razlage, med katero šteje tudi uporaba analogije (razlage po podobnosti), mogoče višino obresti opredeliti, ne gre za neobstoječo obrestno mero.
V obravnavani zadevi gre za izjemo od tega pravila, ko je upnik pridobil ločitveno pravico v izvršilnem postopku več kot dva meseca pred začetkom stečajnega postopka in lahko stečajno sodišče, če prijavljena ločitvena pravica in zavarovana terjatev ni prerekana, dovoli s sklepom poplačilo upnika iz premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, namesto v stečajnem v izvršilnem postopku. Izvršilni naslov, ki je podlaga izdanega pravnomočnega sklepa o izvršbi, pri tem ne izgubi moči izvršilnega naslova.
V razmerju med upnikom in dolžnikom je poseg v dolžnikovo lastninsko pravico (33. člen Ustave) v izvršbi utemeljen s pravico upnika do sodnega varstva (23. člen Ustave), od trenutka poplačila izterjevane obveznosti pa opisan upnikov interes preneha, s tem pa tudi razlog za poseg v dolžnikovo lastnino, zaradi česar upnikovega pričakovanja, da bo kot kupec postal lastnik, v razmerju do dolžnika ni treba varovati.
zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – nedovoljen pritožbeni razlog
Pritožbene navedbe v katerih prekrškovni organ izraža svoje nestrinjanje z dokazno oceno, ki jo je sprejelo sodišče prve stopnje, predstavljajo nedovoljen pritožbeni razlog, saj prekrškovni organ glede na določbo tretjega odstavka 66. člena ZP-1 sodbe, s katero sodišče odloči o vloženi zahtevi za sodno varstvo, iz pritožbenega razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (3. točka 154. člena ZP-1) ne more izpodbijati.
odpoved dediščini - odstop dednega deleža - pozneje najdeno premoženje
Izjavo o odstopu dednega deleža sodediču je treba šteti za sprejem dediščine in za sočasen odstop dednega deleža sodediču. Sodedič odstopa svoj dedni delež le na tedaj znanem premoženju, njegova izjava pa ne velja tudi za pozneje najdeno premoženje.
začasna odredba – zavarovanje denarne terjatve – nevarnost za uveljavitev terjatve – prodaja premoženja – sprememba oblike premoženja – neznatna škoda
Zgolj dejstvo, da dolžnik prodaja neko premoženje, za obstoj predpostavke iz 2. odst. 270. čl. ZIZ ne zadostuje; upnik bi moral izkazati, da bo (ravno) zaradi tega konkretnega ravnanja dolžnika uveljavitev verjetno izkazane terjatve otežena ali preprečena, tega pa ne trdi, saj ne trdi, da bi bil sicer dolžnik prezadolžen ali da gre za edino njegovo premoženje.
Oškodovanec mora dokazati obstoj in višino škode ter vzročno zvezo med protipravnim ravnanjem in nastalo škodo, povzročitelj pa se odgovornosti razbremeni, če dokaže, da ni kriv oz. da za nastalo škodo ni odgovoren.
Ker je vsak etažni lastnik dolžan vzdrževati svoje naprave in instalacije v takem stanju, da lastnikom sosednjih etažnih enot ne nastaja škoda, je pravno nepomembno, ali je do izliva vode prišlo zaradi odprtega ali dotrajanega ventila, ali kakšne druge napake na napeljavi. Očitno je, da toženec ni poskrbel za tako stanje te instalacije, da bi bila vodotesna.
Nepravnomočna sodba izkazuje, da so razlogi, ki govore v prid obstoju zatrjevanega dejstva, močnejši od razlogov, ki govore proti.
Nevarnost iz prve alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ ni opredeljena kot subjektivna, temveč kot objektivna. Zato se ne zahteva izkaz delovanja oz. izkaz vzroka, ki naj bi dal posledico. Zadostuje že verjeten izkaz nastanka posledice same, torej nevarnosti za bodočo izterjavo.