KZ-1 člen 204, 257, 257/3. ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - znaki kaznivega dejanja - zloraba uradnega položaja in uradnih pravic - tatvina - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - zagovor - bolniški stalež
Tožnik (inštruktor v zavodu za prestajanje zaporne kazni) je obsojencema, ki sta opravljala hišna dela, za kar jima je tožena stranka izplačala denarno nagrado, naročil, da iz materiala tožene stranke za njegovo osebno uporabo izdelata dva okvirja z mrežo in ju pobarvata. S tem je zlorabil pooblastila, ki jih je imel kot javni uslužbenec na delovnem mestu inštruktorja. Tožnik je to storil, da bi sebi pridobil protipravno premoženjsko korist, saj je izdelana okvirja uporabil zase. S tem je storil ravnanje, ki ima vse znake kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja in uradnih pravic po tretjem odstavku 257. čl. KZ-1, kar je utemeljen razlog za izredno odpoved po 1. alineji prvega odstavka 111. čl. ZDR.
Revizijsko sodišče je v podobnem primeru zavzelo stališče, da za preložitev zagovora ne zadošča le obvestilo o bolniškem staležu, temveč mora delavec svoj izostanek opravičiti z navedbo pomembnih okoliščin in jim po možnosti priložiti ustrezne dokaze. Sicer pa je za takšne primere s Pravilnikom o obrazcu zdravniškega potrdila o upravičeni odsotnosti z naroka glavne obravnave ali drugega procesnega dejanja pred sodiščem predvidena posebna oblika obrazca, v katerem osebni zdravnik izrecno potrdi, da je bolezen ali poškodba zavarovane osebe nenadna in nepredvidljiva in osebi onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje pri procesnem dejanju. Vse navedeno pomeni, da tožniku pravica do zagovora ni bila kršena in da tožena stranka zgolj na podlagi predloženega zdravniškega potrdila ni bila dolžna preložiti datuma predvidenega zagovora, zlasti še ob upoštevanju kratkega, 30-dnevnega subjektivnega roka za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
STATUSNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DELOVNO PRAVO
VSL0063716
ZGD-1 člen 268, 268/2, 268/2-1, 281, 281/5. OZ člen 14. ZPP člen 108, 181, 181/3, 482, 482/1, 482/1-1.
neveljavnost sklepa nadzornega sveta – odpravnina – prenehanje mandata člana uprave – stvarna pristojnost – pogodba o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti uprave – odpoklic uprave iz krivdnih razlogov – sklep nadzornega sveta o razrešitvi – oblikovalno upravičenje – ugotovitveni tožbeni zahtevek – nepopolnost tožbe
Razmerje med članom uprave in družbo predstavlja tudi korporacijskopravno razmerje. Vendar zakon sam iz tega razmerja še ne daje upravičenja do odpravnine v posledici prenehanja mandata člana uprave. V konkretnem primeru je bilo takšno denarno upravičenje dogovorjeno s pogodbo o zaposlitvi, zato je pravico do plačila odpravnine potrebno razumeti kot pravico iz delovnega razmerja.
Vprašanje veljavnosti sklepa nadzornega sveta o razrešitvi spada v presojo tistega dela razmerja med članom organa gospodarskih družb in družbo, ki ima sicer korporacijskopravni značaj, četudi ima sklenjeno individualno pogodbo o zaposlitvi.
Ob tem, ko tožena stranka v pritožbi niti ne izpodbija ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da so bili o sprejeti odločitvi tožeče stranke na skupščini podrejene družbe o njeni likvidaciji, seznanjeni predsednik nadzornega sveta in še dva njegova člana, kakor tudi, da tožena stranka tudi po odpoklicu tožeče stranke ni preklicala postopka likvidacije navedene odvisne družbe, je prvostopenjsko sodišče materialnopravno pravilno sklepalo, da opustitve tožeče stranke v obliki nepridobitve pisnega soglasja nadzornega sveta k sprejeti odločitvi o likvidaciji podrejene družbe, ni mogoče kvalificirati kot hujšo kršitev obveznosti v smislu prve alineje drugega odstavka 268. člena ZGD-1.
Pravdni stranki sta sklenili poravnavo, s katero se je tožena stranka zavezala, da bo tožeči stranki vrnila prejeto štipendijo, če letnika ne bo uspešno zaključila in predložila ustreznega dokazila o vpisu v drugi letnik. Tožena stranka obveznosti, ki jih je prevzela po sklenjeni poravnavi ni izpolnila, kar pomeni, da je po določbi 190. člena OZ dolgovani znesek dolžna vrniti tožeči stranki.
Na obstoj utemeljenega suma pri uvedbi preiskave sodišče sklepa iz doslej znanih okoliščin, dokazov in podatkov, ki jih je predložil državni tožilec, ne more in ne sme pa posameznih dokazov v tej fazi kazenskega postopka ocenjevati in poglobljeno analizirati.
Za zapisnik o sprejemu ustne kazenske ovadbe, različno od prisluhov v ZKP niso posebej določeni položaji, ko se sodba nanje ne bi smela opirati.
Sodišče se je (v razlogih sodbe) dolžno opredeliti do materialnopravnih dejstev kot izhajajo iz opisa dejanja, do ostalih pa le tedaj, ko so namesto prvih določala odločitev o zadevi.
Odmera kazni je predmet individualizirane obravnave. S priznanjem enega obdolženca, drugih obdolžencev ni dopustno zadolževati oziroma kako drugače zahtevati, da bi tudi ti morali kaznivo dejanje priznati.
Če stranka v enem postopku postavi določene trditve, v drugem pa glede istih dejstev očitno drugačne trditve, je trditveni temelj ene in iste stranke protisloven. Glede na različnost trditev je očitno tudi, da so ene ali druge trditve, ali pa oboje, prirejene za potrebe vsakokratnega postopka. Takšnega ravnanja pa sodišče ne sme prenašati že zaradi vestnosti in poštenja, ki zavezuje tudi stranki pravdnega postopka.
Stranka pravice do zaslišanja izvedenca nima; zahteva ga lahko zlasti, če je bilo pisno mnenje nejasno, nepopolno, protislovno ali če se mnenja več izvedencev medsebojno bistveno razlikujejo. V praksi se je zaslišanje izvedenca spremenilo iz pravila v izjemo.
leasing pogodba – prodaja vozila – poštena vrednost vozila – skrbnost leasingodajalca pri prodaji – odstop od pogodbe
Ni bistveno, kakšna je bila tržna cena vozila, temveč, ali je leasingodajalec pri prodaji vozila ravnal s potrebno skrbnostjo (dobrega gospodarja) ter izvedel razumne ukrepe za zmanjšanje škode. Trditveno in dokazno breme glede neskrbnega ravnanja pri unovčenju predmeta leasinga je na strani tožene stranke, ki uveljavlja ugovor v smislu četrtega odstavka 243. člena OZ.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - sklep o podaljšanju začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi - sestavine izreka sklepa - pritožba presega ocenjevanje okoliščin, relevantnih za odreditev oziroma podaljšanje ukrepa
Presoja o tem, koliko so odnosi med gospodarskimi subjekti posegli v kriminalno sfero, tako, da izpolnjujejo znake kaznivega dejanja poslovne goljufije po 228. členu KZ-1 presega ocenjevanje okoliščin, relevantnih za odreditev oziroma podaljšanje ukrepa začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi, ko sodišče predhodno ocenjuje samo nevarnost, da bi bilo premoženje, v zvezi s katerim bi v primeru izdaje obsodilne sodbe prišel v poštev odvzem premoženjske koristi, odtujeno ali pa bi storilec z njim kako drugače razpolagal, ne pa že tudi obstoj kaznivega dejanja kot takega.
Tudi sklep o podaljšanju začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi mora vsebovati opis premoženja, na katerega se začasno zavarovanje zahtevka nanaša v smislu določbe prvega odstavka 502.b člena Zakona o kazenskem postopku ali pa vsaj navedbo, na katero predhodno odločbo o začasnem zavarovanju zahtevka se podaljšanje nanaša.
Z zahtevkom na izpodbijanje pravnega dejanja je tožena stranka v skladu s prvim odstavkom 275. člena ZFPPIPP upravičena zahtevati le razveljavitev učinkov izpodbijanega dejanja, ne pa njegove razveljavitve, zato je sodišče druge stopnje v okviru pravilne uporabe materialnega prava sodbeni izrek pravilno oblikovalo v skladu z materialnopravnimi zahtevami iz prvega odstavka 275. člena ZFPPIPP, v presežku pa je zahtevek po nasprotni tožbi zavrnilo. Ob tem sodišče druge stopnje še dodaja, da se ugovor izpodbojnosti v skladu s četrtim odstavkom 275. člena ZFPPIPP, kot je bil postavljen tudi v obravnavani zadevi, pravilno uveljavlja z oblikovanim in dajatvenim zahtevkom v okviru postopka, v katerem se uveljavlja ugotovitev ali izpolnitev terjatve, pridobljene z izpodbojnim dejanjem in ne kot nasprotni tožbeni zahtevek s samostojno tožbo, vendar pa dejstvo, da je tožena stranka ugovor izpodbojnosti uveljavljala v procesni obliki samostojne (nasprotne) tožbe, ni vplivalo na pravilnost sprejete odločitve.
ZZVZZ člen 23, 26. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 43, 44, 44/1, 45, 45/1, 45/1-1, 45/1-2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
zdraviliško zdravljenje - pravica zavarovane osebe do zdraviliškega - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - nasprotje
Sodišče prve stopnje je v utemeljitev svoje odločitve o utemeljenosti tožnikovega tožbenega zahtevka glede priznanja pravice do zdravljenja v naravnem zdravilišču navedlo: „Na podlagi strokovno argumentiranega izvedenskega mnenja, skladnega z izvidom fiziatra in ostalo medicinsko dokumentacijo ter prepričljivo izpovedjo osebne zdravnice tožnika, sodišče zaključuje, da tožnik izpolnjuje pogoje iz 2. alinee 2. točke 1. odstavka 45. člena in 3. točke 44. člena Pravilnika za priznanje pravice do zdraviliškega zdravljenja.“ Navedeni skopi argumenti sodišča v obrazložitvi, kjer to navaja, da je izvedensko mnenje skladno z izvidom fiziatra in ostalo medicinsko dokumentacijo, tisti razlog, da tožnik izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do zdraviliškega zdravljenja, je v nasprotju s pisnim izvedeniškim mnenjem in pojasnili postavljenega sodnega izvedenca. Tako je podano o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe in med samim izvedenskim mnenjem, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 15. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.
Ustava RS člen 22. ZIP člen 253, 253/3. ZIZ člen 257, 257/1, 258, 258/1, 258/1-1.
predhodna odredba - pogoji za izdajo - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor dolžnika - odločba domačega sodišča
Sklep o izvršbi, izdan na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki ga zaradi obrazloženega ugovora dolžnika, izvršilno sodišče razveljavi v dovolitvenem delu, o dajatvenem (naložitvenem) delu pa bo odločeno v pravdnem postopku kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, ni „odločba domačega sodišča“ v smislu prvega odstavka 257. člena ZIZ.
ZZVZZ člen 26. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 133, 133/1, 229, 229/1. Uredbo (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta o koordinaciji sistemov socialne varnosti člen 19, 27. Uredba Sveta (EGS) št. 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo znotraj Evropske skupnosti člen 22.
zdravljenje v tujini - povračilo stroškov - evropska kartica zdravstvenega zavarovanja - potrebno zdravljenje - bolnišnično zdravljenje - nujno zdravljenje
Pri tožniku je bil izveden poseg, ki se uporablja za zdravljenje benigne hiperplazije prostate v Bolgariji. Izpoved tožnika o pogostem nočnem uriniranju in o strahu, ker je njegov oče zaradi težav s prostato umrl, ob dejstvu, da po upokojitvi do obravnavanega posega zaradi težav s prostato sploh ni bil pri zdravniku, ne predstavlja nujnega niti potrebnega zdravljenja v smislu opredelitve tega pravnega standarda s strani Sodišča EU. Razen tega tožnik ni predložil zdravniških izvidov, ki bi vzbujali dvom v potrebnost zdravljenja v Bolgariji. Kot je tožnik izpovedal, je bil njegov cilj, da opravi poseg v Bolgariji. Zato tožnik ni upravičen do povrnitve stroškov zdravljenja.
Tudi če bi bile v obravnavanem primeru zdravstvene storite nujne in torej tudi potrebne, je potrebno upoštevati, da se na podlagi prvega odstavka 19. člena v povezavi s 27. členom Uredbe EU št. 883/2004 te storitve v imenu pristojnega nosilca zagotavlja nosilec v kraju začasnega bivanja v skladu z določbami zakonodaje, ki jo uporablja, kakor da bi bile osebe zavarovane po navedeni zakonodaji. V zvezi s to določbo oziroma prej veljavno določbo 22. člena Uredbe št. 1408/71 je potrebno upoštevati, da je treba pri nudenju oziroma povračilu stroškov za nudene potrebne zdravstvene storitve v tuji državi članici EU, ki nastanejo med bivanjem, potovanjem ali delom v tujini, zavarovance obravnavati enako, kot bi bili v enaki situaciji, torej za enake zdravstvene storitve v isti zdravstveni ustanovi (v konkretnem primeru ni sporno, da je bil tožnik obravnavan v zasebni kliniki, kar pomeni v ustanovi, ki ni del javne zdravstvene mreže), obravnavani državljani oziroma zavarovanci tuje države članice. Tožnika je treba obravnavati enako kot bolgarskega zavarovanca, kar pomeni, da so tudi za slovenske zavarovane osebe obvezna določena doplačila oziroma lastna udeležba, kot je to določeno z bolgarskimi predpisi za bolgarske zavarovance.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0069690
OZ člen 6, 6/2, 131, 131/1, 766, 768. ZOdv člen 11, 11/2, 59.
mandatna pogodba - vzročna zveza - odškodninska odgovornost odvetnika - dolžnosti odvetnika - uspeh v postopku
V pravdi iz naslova odvetnikove odškodninske odgovornosti mora sodišče hipotetično presoditi, kako bi se postopek, v katerem je odvetnik storil napako, s pretežno verjetnostjo končal.
začasna odredba – zavarovanje denarne terjatve – nevarnost za uveljavitev terjatve – prodaja premoženja – sprememba oblike premoženja – neznatna škoda
Zgolj dejstvo, da dolžnik prodaja neko premoženje, za obstoj predpostavke iz 2. odst. 270. čl. ZIZ ne zadostuje; upnik bi moral izkazati, da bo (ravno) zaradi tega konkretnega ravnanja dolžnika uveljavitev verjetno izkazane terjatve otežena ali preprečena, tega pa ne trdi, saj ne trdi, da bi bil sicer dolžnik prezadolžen ali da gre za edino njegovo premoženje.
Zemljiškoknjižno dovolilo je razpolagalni pravni posel, ki je potreben za pridobitev oziroma prenos lastninske pravice na nepremičninah. Če je bila na njegovi podlagi opravljena vknjižba lastninske pravice na nepremičnini, je treba izpodbojni zahtevek uveljaviti z izbrisno tožbo, razen če izbris izpodbijanih vpisov ni dovoljen. Izpodbojni zahtevek (ki zahteva razveljavitev zemljiškoknjižnega dovolila) bo v takšnem primeru torej pravilno postavljen le, če bo uveljavljen z izbrisno tožbo.
Dejanje pobota je mogoče izpodbiti, če se za njim skriva dogovor o nadomestni izpolnitvi. Za takšen primer gre, kadar je prodajna pogodba sklenjena z namenom, da upnik bodočega stečajnega dolžnika pride do popolnega plačila svoje prej nastale terjatve.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - reorganizacija - oakt o sistemizaciji
Delodajalec se lahko odloči za drugačno organizacijo oziroma način dela, tako da delovne naloge drugače razporedi med zaposlene, ali jih odda zunanjim izvajalcem, kar ima lahko za posledico tudi ukinitev prejšnjega samostojnega delovnega mesta ali zmanjševanje delavcev. Vsak gospodarski subjekt ima pravico, da organizira poslovni proces v skladu s svojimi poslovnimi potrebami, v te odločitve pa se sodišče ne more spuščati.
Sodišče mora pri ugotavljanju zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov presoditi le, ali so podani razlogi, ki jih je tožena stranka navedla v odpovedi, ter ali je tožena stranka ravnala v skladu s 3. odstavkom 88. člena ZDR, ki določa, da mora delodajalec v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga preveriti, ali je delavca mogoče zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih oziroma ali ga je mogoče dokvalificirati za delo, ki ga opravlja ter mu ponuditi sklenitev nove pogodbe za ustrezno delo. Sprememba obstoječega ali sprejem novega akta o sistemizaciji ni pogoj za reorganizacijo in ne za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.