dolžnost izvedbe dokaza z izvedencem- dokazna ocena - dodelitev otroka - pomen otrokove izjave - pravica do sodnega varstva
Sodišče ne more samo podati strokovne ocene o psihološkem pomenu otrokove izjave. S tem znanjem namreč ne razpolaga, zato potrebuje pomočnika - to je izvedenca.
ZP-1 člen 2, 2/2. ZVCP-1 člen 32, 32/3. ZPrCP člen 3, 3/2, 46. ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-34. Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah člen 22, 89.
hitrost vožnje – najvišje dovoljene hitrosti – naselje – označitev – postavljanje prometne signalizacije – obstoj prekrška – meje sankcioniranja prekrškov – časovna veljavnost zakona – milejši predpis – uporaba milejšega zakona
Hitrost v naselju ni omejena šele oziroma samo na območju stanovanjskih stavb, ampak na celotnem območju naselja, torej že pri prometnem znaku za začetek naselja, ki mora biti postavljen tako, da zagotavlja varno izvajanje prometnih pravil, in tudi na območju poslovnih stavb, tudi če se naselje z njimi začne, saj mora biti varno vključevanje v promet na cesti v naselju udeležencem zagotovljeno ne glede na to, ali se v promet vključujejo izpred stanovanjske ali poslovne stavbe.
Tožnik je vložil tožbo zoper toženo stranko zaradi neizbire kandidata in podredno za plačilo odškodnine. Zato je ob vložitvi tožbe nastala taksna obveznost po 5. členu ZST-1.
Ker je tožnik s tožbo uveljavljal primarni zahtevek za razveljavitev izbirnega postopka in podredno za plačilo odškodnine, je potrebno takso odmeriti glede na primarni tožbeni zahtevek, ki ni premoženjske narave, po tar. št. 2211 ZST-1 (za postopek pred sodiščem prve stopnje na splošno) v višini 41,00 EUR.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - mandatna pogodba - pooblastilo - ničnost pogodbe – načelo enake vrednosti dajatev
V pravnem smislu se ne sme mešati pooblastila in pogodbe o naročilu. Pooblastilo ureja upravičenja pooblaščenca v zunanjem razmerju, torej v razmerju do tretjih. Pogodba o naročilu pa ureja njegov položaj v razmerju do naročitelja, torej v notranjem razmerju.
Ker je spor o veljavnosti sklepov etažnih lastnikov mogoče rešiti le za vse etažne lastnike na enak način, bi moral tožnik tožbo naperiti zoper preostale etažne lastnike kot nujne enotne sospornike.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0070348
OZ člen 125, 125/1. SPZ člen 67, 68.
plačilo stroškov bivanja v solastni hiši – dogovor o načinu delitve stroškov – učinek dogovora – solastnina – upravljanje s stvarjo – sklep solastnikov
S sodno poravnavo dogovorjen način delitve stroškov elektrike in vode v solastni hiši zasleduje delitev teh stroškov skladno s porabo. Iz zapisa sodne poravnave je razvidno, da ne gre za začasno, ampak trajno rešitev. Obravnavano razmerje v zvezi s plačevanjem elektrike in vode je primerljivo s posli, ki so potrebni za obratovanje in vzdrževanje stvari, ki učinek sklepov solastnikov določa tudi v korist in breme pravnih naslednikov posameznega solastnika. Dogovora o načinu delitve stroškov elektrike in vode zato ni mogoče opredeliti po načelu relativnosti kot posel, ki ustvarja pravice in obveznosti samo med pogodbenima strankama.
ZFPPIPP člen 57, 97, 97/1, 126, 126/1, 126/2, 357.
soglasje k plačilu stroškov stečajnega postopka – status stranke insolvenčnega postopka – procesna legitimacija za pritožbo – zavrženje pritožbe
Ker upravitelj v stečajnem postopku nima statusa stranke insolvenčnega postopka, pač pa je organ sodišča, se neutemeljeno sklicuje na neenakopravnost v razmerju do pravic, ki jih imajo stranke insolvenčnega postopka.
Tudi upnica, v korist katere upravitelj zahteva soglasje sodišča za izplačilo nagrade iz stečajne mase v določeni višini, nima procesne legitimacije zoper odločitev sodišča, ki upravitelju soglasja za plačilo teh stroškov iz stečajne mase ni dalo, ker zakon ne določa, da se zoper tak sklep lahko pritožijo tudi tisti upniki, v čigar korist je upravitelj predlagal izplačilo stroškov stečajnega postopka iz stečajne mase.
Predpostavka za izdajo vmesnega sklepa ni soglasje udeležencev, ampak presoja sodišča, da je pripravljena strokovna podlaga primerna za izvedbo katastrskega vpisa.
Oškodovanec mora dokazati obstoj in višino škode ter vzročno zvezo med protipravnim ravnanjem in nastalo škodo, povzročitelj pa se odgovornosti razbremeni, če dokaže, da ni kriv oz. da za nastalo škodo ni odgovoren.
Ker je vsak etažni lastnik dolžan vzdrževati svoje naprave in instalacije v takem stanju, da lastnikom sosednjih etažnih enot ne nastaja škoda, je pravno nepomembno, ali je do izliva vode prišlo zaradi odprtega ali dotrajanega ventila, ali kakšne druge napake na napeljavi. Očitno je, da toženec ni poskrbel za tako stanje te instalacije, da bi bila vodotesna.
Odklop vode s strani upravljalca vodovoda ni bil protipraven, ker je imel ustrezno zakonsko podlago in je bil posledica neporavnanih obveznosti tožnika za dobavo vode.
pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - stavbna pravica – ustanovitev stavbne pravice – pripoznava zahtevka
Le s stavbno pravico se pridobi pravica imeti v lasti zgradbo določeno časovno obdobje nad ali pod tujo nepremičnino. Takšna stavbna pravica pa se lahko ustanovi le s pravnim poslom in ne tudi na podlagi zakona ali z odločbo državnega organa.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078652
OZ člen 300, 300/1, 300/3, 375, 773, 775. ZPP člen 8, 154, 158.
skrbništvo za poseben primer – mandatna pogodba – plačilo zapadlih kuponov – sodelovalna dolžnost – upniška zamuda – delni umik tožbe – stroški postopka
Toženka bi morala, čeprav je sodišče prve stopnje razmerje med njo in tožnikovo materjo štelo za zaupno, bolj določno navesti zneske oziroma datume izročitve denarja. Toženka ne more uspeti zgolj s pavšalnim sklicevanjem, da je izplačane kupone v celoti izročila tožnikovi sestri oziroma materi, pri čemer svojih trditev ne podkrepi z nobenimi dokazi.
Za prenos obveznic in izplačanih kuponov je potrebno tudi sodelovanje upnika. Odklonitev posredovanja naslova in številke bančnega računa predstavlja neizpolnitev sodelovalne dolžnosti, ki kot taka vodi v upniško zamudo.
V primeru delnega umika tožbe odločanje o stroških od umaknjenega dela tožbenega zahtevka poteka po pravilu iz prvega odstavka 158. člena ZPP, od preostanka vtoževanega zneska pa se stroški odmerjajo po uspehu (154. člen ZPP). Ker so vsi pravdni stroški, ki se odmerjajo glede na vrednost spornega predmeta, nastali pred delnim umikom tožbe, se ti odmerjajo po višji vrednosti, končni uspeh strank pa po spremenjeni vrednosti.
darilna pogodba – izbrisna tožba – preklic darila zaradi stiske – zagotovitev preživljanja – volja darovalke – gotovo bodoče dejstvo
Toženec bi se lahko uspešno uprl zahtevku kot posledici preklica darila zaradi ogroženega preživljanja darovalke, če bi ji sam zagotovil preživljanje. To bi lahko storil kadarkoli po preklicu, tudi še tekom pravdnega postopka.
Na podlagi ugotovljenih okoliščin je sodišče pravilno zaključilo, da eksistenčna ogroženost darovalke predstavlja gotovo bodoče dejstvo. Pri tem ni potrebno, da ji sredstev povsem zmanjka.
redna odpoved pogodb o zaposlitvi - poslovni razlog - obvestilo o nameravani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi - sprememba delodajalca - prenos dejavnosti
Toženi stranki sta sklenili pogodbo o pospeševanju prodaje, s katero se je prvo tožena stranka kot pospeševalec prodaje zavezala, da bo na podlagi naročila redno dobavljala v tej pogodbe določene proizvode po določeni ceni zaradi nadaljnje prodaje in da bo izpolnila ostale, v tej pogodbi določene obveznosti za prodajalčev račun, to je za račun drugo tožene stranke, pospeševala prodajo in varovala interese prodajalca. Tožniku je bilo odrejeno delo, ki se je po svoji vsebini nanašalo na opravljanje storitev po pogodbi, ki sta jo dogovorili toženi stranki in v tem smislu ni šlo za prenos dejavnosti oziroma delavca, temveč le za začasno poslovno pogodbeno sodelovanje pri trženju medicinskih storitev. Po svoji vsebini takšen dogovor ni nezakonit oziroma ne pomeni avtomatičnega prehoda takšnega delavca od enega delodajalca k drugemu, če zanj zgolj opravlja pogodbeno dogovorjeno dejavnost. Predmet pogodbe ni bil prenos dejavnosti prodaje medicinskih pripomočkov in opreme, pač pa zgolj izvajanje storitev, zato ni šlo za prehod tožnika k drugo toženi stranki v smislu določbe 73. člena ZDR. Posledično tožnikov tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je bil v delovnem razmerju pri drugo toženi stranki, ni utemeljen.
Prvo tožena stranka je izkazovala bistveno zmanjšanje prometa ter visoko izgubo v obravnavanem obdobju, hkrati pa ni opravljala nobene dejavnosti več kot to, da je tožnik prodajal defibrilatorje. Zato je bil podan poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi v smislu določbe 1. alineje prvega odstavka 88. člena ZDR.
O protipravnemu ravnanju ne moremo govoriti, če je škoda posledica običajnega, vsakodnevnega rizika, ki ga vsak človek z običajno, povprečno skrbnostjo zlahka nevtralizira tako, da do škode ne pride.
dokaz z izvedencem - vzročna zveza - neizvedba dokaznega predloga
Neizvedba substanciranega dokaznega predloga je kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj stranki jemlje možnost dokazovanja pred sodiščem.
Po 105. členu ZUreP pripada upravičencu odškodnina le za tisto škodo, ki je neposredna posledica razlastitve.
Pri odločanju o odškodnini za manjvrednost parcel zaradi zmanjšane funkcionalnosti je sodišče pravilno upoštevalo mnenje izvedenca o višini škode na dan izdelave cenitvenega poročila in ne na dan izdaje odločbe o razlastitvi. V zakonu namreč ni podlage za odmero škode po cenah v času izdaje odločbe o razlastitvi ali v času njene pravnomočnosti.
Predlagateljica dolguje zamudne obresti od odškodnine že od naslednjega dne po pravnomočnosti odločbe o razlastitvi dalje, in ne šele od poteka izpolnitvenega roka.
ZUJF člen 246. URS člen 2, 3.a, 3.a/3, 14, 66. ZDR člen 88, 89. PDEU člen 267, 267/1, 288, 288/3.
diskriminacija - starostna - spolna - načelo zaupanja v pravo - načelo enakosti - varstvo dela - pravo unije - upokojitev - starostna pokojnina - ženske zavarovanke - začasni ukrepi na področju plač, povračil stroškov in nekaterih drugih prejemkov zaposlenih ter za omejevanje stroškov v javnem sektorju
Tožniku je delovno razmerje prenehalo zaradi izpolnitve pogojev za upokojitev na podlagi dokončnega sklepa tožene stranke, temelječega na 246. členu ZUJF (po katerem javnim uslužbencem, ki na dan uveljavitve ZUJF izpolnjujejo pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, pogodba o zaposlitvi preneha veljati). Določba 246. člena ZUJF je bila veljavna in pravno upoštevna podlaga za izdajo izpodbijanih sklepov tožene stranke, zato tožnikov tožbeni zahtevek na odpravo tega sklepa ni utemeljen.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL0078712
ZMZPP člen 94, 94/1, 99, 99/1, 99/2, 108, 108/6. ZPP člen 206, 206/1, 206/1-1, 319, 319/2, 421, 421/4.
varstvo, vzgoja in preživljanje skupnih otrok - prekinitev postopka - ugovor pravnomočno razsojene stvari - tuja sodna odločba - postopek za priznanje tuje sodne odločbe - predhodno vprašanje - pravnomočnost - litispendenca - mednarodni element - istovetnost zahtevka - spremenjene okoliščine - prirejenost postopkov
Le tuja sodna odločba, ki je zaradi priznanja izenačena z odločbo sodišča Republike Slovenije, ima v Republiki Sloveniji enak pravni učinek kot domača sodna odločba mdr. tudi učinek res iudicata.
Okoliščina, da toženka zahteva priznanje tuje sodne odločbe, bi v primeru ugoditve njeni zahtevi oziroma v primeru priznanja vplivala na procesne predpostavke za vodenje te pravde, saj predstavlja negativna procesna predpostavka res iudicata procesno oviro za njen nadaljnji tek in bi pogojevala zavrženje tožbe. Vprašanje, ali odločba sodišča ZDA izpolnjuje pogoje za priznanje v Republiki Sloveniji, bi zato lahko bilo predhodno vprašanje za presojo obstoja navedene negativne procesne predpostavke.
Ali gre za predhodno vprašanje, ki ga sodišče reši samo, ali pa sklene, da ga ne bo reševalo samo, kar pogojuje prekinitev postopka, je odvisno od okoliščine, ali je obravnavana pravda prej začeta pravda v isti pravni zadevi.