darilna pogodba – izbrisna tožba – preklic darila zaradi stiske – zagotovitev preživljanja – volja darovalke – gotovo bodoče dejstvo
Toženec bi se lahko uspešno uprl zahtevku kot posledici preklica darila zaradi ogroženega preživljanja darovalke, če bi ji sam zagotovil preživljanje. To bi lahko storil kadarkoli po preklicu, tudi še tekom pravdnega postopka.
Na podlagi ugotovljenih okoliščin je sodišče pravilno zaključilo, da eksistenčna ogroženost darovalke predstavlja gotovo bodoče dejstvo. Pri tem ni potrebno, da ji sredstev povsem zmanjka.
dokaz z izvedencem - vzročna zveza - neizvedba dokaznega predloga
Neizvedba substanciranega dokaznega predloga je kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj stranki jemlje možnost dokazovanja pred sodiščem.
Polito milo na tleh šolskih sanitarij ni nekaj neobičajnega, česar tožnica kot čistilka ne bi mogla pričakovati, prav nasprotno, ravno s tovrstnimi pojavi bi morala glede na svoj položaj še posebej računati.
Toženi stranki sta z očitanim izkopom mineralnih surovin, ki so nedvomno v lasti tožeče stranke, brez dovoljenja ali katerekoli druge pravne podlage, torej protipravno, posegli v premoženje tožeče stranke, katerega sta uporabila za svoje potrebe in v svojo korist.
Izvrševalca izkopa ni šteti le tistega, ki je izkop neposredno opravil, ampak vsakega tistega, ki je tak izkop naročil in ga je štel za svojega in opravljenega po njegovi volji in njegovi odločitvi.
Ker je spor o veljavnosti sklepov etažnih lastnikov mogoče rešiti le za vse etažne lastnike na enak način, bi moral tožnik tožbo naperiti zoper preostale etažne lastnike kot nujne enotne sospornike.
Ker je sodišče izvršbo nedenarne terjatve ustavilo, še preden so bile iz nepremičnine odstranjene premične stvari dolžnika, izvršilno dejanje deložacije še ni zaključeno.
izključitev družbenika iz d.o.o. – izpodbojna tožba – prekluzivni rok – sklepčnost – izpodbijanje sklepa skupščine – ničnost sklepa skupščine
Tožnik sodnega varstva z izpodbijanjem skupščinskega sklepa ni izkoristil, zato neutemeljeno poskuša zatrjevano neutemeljenost razlogov za izključitev uveljaviti kot ničnostni razlog. Izključitev družbenika iz družbe zaradi ravnanja, ki škodi družbi in krni njen ugled, samo po sebi ni nemoralno dejanje, niti ni v nasprotju z javnim redom.
plačilo razlike plače - prevedba - plačilo za dejansko opravljeno delo - izobrazba
Tožnica je v spornem obdobju opravljala delo na delovnem mestu, za katero je imela nižjo izobrazbo od zahtevane. Glede na to in skladno s prvim odstavkom 14. člena ZSPJS ji pripada osnovna plača, ki je za dva plačna razreda nižja osnovne plače delovnega mesta, na katerem opravlja delo.
postopek odločanja sodišča prve stopnje po razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje v odločbi o kazenski sankciji
V ponovljenem postopku, ko sodišče prve stopnje odloča na glavni obravnavi le o kazenski sankciji, to je v delu sodbe sodišča prve stopnje, ki je bil z odločbo pritožbenega sodišča razveljavljen, se smiselno uporabljajo določbe naroka za izrek kazenske sankcije. Sodišče prve stopnje pa mora pred dokaznim postopkom za izrek kazenske sankcije predstaviti pravnomočen del sodbe, to je izreka o krivdi obtoženca. Gre namreč za en postopek in eno sodbo, v kateri je o krivdi obdolžena že pravnomočno odločeno, zato ni potrebno ponovno branje obtožnega akta.
domneva umika pritožbe - plačilo sodne takse - procesna predpostavka - vrnitev v prejšnje stanje - opravičljiva zamuda - bolezen
Zamuda ni opravičljiva, če stranka ni ravnala tako, kot bi se od nje pričakovalo.
Da toženec ni dvignil pošte od pooblaščenca, v kateri je bil taksni nalog, ni opravičljiv razlog za neplačilo sodne takse. Toženca ni možno prisiliti, da dviguje pošto, ki pride na njegov naslov. To je stvar njegovega voljnega ravnanja.
Bolezen je lahko razlog za vrnitev v prejšnje stanje, vendar ta mora biti nenadna in takšne vrste, da onemogoči opravo procesnega dejanja.
Za primere neupravičene obogatitve, nastale z uporabo, je potrebno uporabiti pravila iz 95. in 96. člena SPZ. Gre namreč za predpis, ki je v razmerju do pravil OZ kasnejši, pa tudi specialnejši.
ZZad člen 30, 33, 33/1, 33/2, 56. ZDR člen 1, 1/1, 7, 7/1, 7/2, 72.
poslovodna funkcija - zadruga - direktor - prenehanje funkcije - odpoklic - prenehanje pogodbe o zaposlitvi - delovno razmerje - avtonomija strank
Tožena stranka (zadruga) je tožnika (direktorja zadruge) na seji upravnega odbora predčasno razrešila s funkcije direktorja iz razlogov, ker so bile investicije preplačane, ker se s finančnimi sredstvi ni ravnalo gospodarno, kar vse je vplivalo na poslabšanje likvidnosti zadruge. Zaradi predčasne razrešitve je tožniku z istim dnem prenehalo tudi delovno razmerje, saj sta se stranki v pogodbi o zaposlitvi izrecno dogovorili, da bo tožniku, v primeru predčasne razrešitve s funkcije, pogodba o zaposlitvi prenehala z dnem sklepa pristojnega organa o razrešitvi. Tožniku delovno razmerje ni prenehalo zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ampak skladno z določili pogodbe o zaposlitvi, kjer sta stranki uredili avtonomno prenehanje pogodbe o zaposlitvi, tožena stranka pa je tožniku tudi skladno z 2. odstavkom 33. člena ZZad pred odpoklicem dala možnost, da pojasni vsa dejstva in okoliščine, pomembne za odločitev.
Zaradi prenehanja mandata direktorja zadruge tožnik funkcije ni mogel več opravljati, kar pomeni, da je delo, za katero je sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen čas, s tem dnem opravil. Razlog, zaradi katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen čas, je s tem dnem prenehal, s tem pa je prenehala veljati tudi pogodba o zaposlitvi za določen čas.
padec v trgovini - razlitje mehčalca - odškodnina za nepremoženjsko škodo - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo
V ravnanju tožnice ni nikakršnega soprispevka. Glede na dejstvo, da so bila tla ravna, v avli pa je bilo malo ljudi, tožnici ni mogoče očitati premajhne skrbnosti pri hoji. Nerazumno je pričakovati, da oseba pri hoji v takšnih okoliščinah, kot se je nahajala tožnica, ves čas gleda predse in pod noge.
O protipravnemu ravnanju ne moremo govoriti, če je škoda posledica običajnega, vsakodnevnega rizika, ki ga vsak človek z običajno, povprečno skrbnostjo zlahka nevtralizira tako, da do škode ne pride.
Posesti ne moti samo tisti, ki neposredno izvede neko motenje, temveč tudi tisti, ki takšno motenje naroči ali z njim soglaša ali pa je motenje storjeno v njegovo korist, pa se od tega ne ogradi (dejanje odobrava, ga šteje v svojo korist, odklanja restitucijo).
Sodna praksa tudi prekaristu nudi posestno varstvo.
Ker je po določbi 2. odstavka 272. člena ZFPPIPP relevantno le razmerje med pogodbenima strankama in njuna poslovna praksa oz. poslovni običaji, je neupoštevna pritožbena trditev o obči slovenski praksi zamujanja s plačili, upoštevaje širše gospodarske razmere in prakse tožeče stranke z njenimi drugimi poslovnimi partnerji.
Po nastopu insolventnosti družba ne sme opravljati nobenih plačil, razen tistih, ki so nujna za redno poslovanje družbe. Katera so plačila, nujna za redno poslovanje družbe, opredeljuje 2. odstavek 34. člena ZFPPIPP, torej so vsi upniki terjatev iz 2. odstavka 34. člena ZFPPIPP v razmerju do dolžnika v enakem položaju in jih mora insolventna družba tudi enako obravnavati.
Stranka mora spoštovati temeljno pravilo, da mora obseg stroškov, ki jih uveljavlja od nasprotne stranke, skrčiti na tisto najmanjšo mero, ko je še mogoče učinkovito varstvo njenih lastnih interesov.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078652
OZ člen 300, 300/1, 300/3, 375, 773, 775. ZPP člen 8, 154, 158.
skrbništvo za poseben primer – mandatna pogodba – plačilo zapadlih kuponov – sodelovalna dolžnost – upniška zamuda – delni umik tožbe – stroški postopka
Toženka bi morala, čeprav je sodišče prve stopnje razmerje med njo in tožnikovo materjo štelo za zaupno, bolj določno navesti zneske oziroma datume izročitve denarja. Toženka ne more uspeti zgolj s pavšalnim sklicevanjem, da je izplačane kupone v celoti izročila tožnikovi sestri oziroma materi, pri čemer svojih trditev ne podkrepi z nobenimi dokazi.
Za prenos obveznic in izplačanih kuponov je potrebno tudi sodelovanje upnika. Odklonitev posredovanja naslova in številke bančnega računa predstavlja neizpolnitev sodelovalne dolžnosti, ki kot taka vodi v upniško zamudo.
V primeru delnega umika tožbe odločanje o stroških od umaknjenega dela tožbenega zahtevka poteka po pravilu iz prvega odstavka 158. člena ZPP, od preostanka vtoževanega zneska pa se stroški odmerjajo po uspehu (154. člen ZPP). Ker so vsi pravdni stroški, ki se odmerjajo glede na vrednost spornega predmeta, nastali pred delnim umikom tožbe, se ti odmerjajo po višji vrednosti, končni uspeh strank pa po spremenjeni vrednosti.
ZFPPIPP člen 57, 97, 97/1, 126, 126/1, 126/2, 357.
soglasje k plačilu stroškov stečajnega postopka – status stranke insolvenčnega postopka – procesna legitimacija za pritožbo – zavrženje pritožbe
Ker upravitelj v stečajnem postopku nima statusa stranke insolvenčnega postopka, pač pa je organ sodišča, se neutemeljeno sklicuje na neenakopravnost v razmerju do pravic, ki jih imajo stranke insolvenčnega postopka.
Tudi upnica, v korist katere upravitelj zahteva soglasje sodišča za izplačilo nagrade iz stečajne mase v določeni višini, nima procesne legitimacije zoper odločitev sodišča, ki upravitelju soglasja za plačilo teh stroškov iz stečajne mase ni dalo, ker zakon ne določa, da se zoper tak sklep lahko pritožijo tudi tisti upniki, v čigar korist je upravitelj predlagal izplačilo stroškov stečajnega postopka iz stečajne mase.
ZUJF člen 246. URS člen 2, 3.a, 3.a/3, 14, 66. ZDR člen 88, 89. PDEU člen 267, 267/1, 288, 288/3.
diskriminacija - starostna - spolna - načelo zaupanja v pravo - načelo enakosti - varstvo dela - pravo unije - upokojitev - starostna pokojnina - ženske zavarovanke - začasni ukrepi na področju plač, povračil stroškov in nekaterih drugih prejemkov zaposlenih ter za omejevanje stroškov v javnem sektorju
Tožniku je delovno razmerje prenehalo zaradi izpolnitve pogojev za upokojitev na podlagi dokončnega sklepa tožene stranke, temelječega na 246. členu ZUJF (po katerem javnim uslužbencem, ki na dan uveljavitve ZUJF izpolnjujejo pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, pogodba o zaposlitvi preneha veljati). Določba 246. člena ZUJF je bila veljavna in pravno upoštevna podlaga za izdajo izpodbijanih sklepov tožene stranke, zato tožnikov tožbeni zahtevek na odpravo tega sklepa ni utemeljen.