CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – ZDRAVSTVENO VARSTVO – ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL0063712
ZPP člen 287, 287/4. ZZVZZ člen 87.
dokazni sklep – sprememba dokaznega sklepa – odškodninski zahtevek – zavestno izpostavljanje nevarnosti poškodbe – privolitev v nastalo škodo – vzrok za škodo – ukrepi varstva pri delu
Poledenelost na zunanjih površinah v določenih vremenskih razmerah in na izpostavljenih mestih nikakor ni neobičajen pojav. Nasprotno, gre za takšen pojav, ki ga je že ob povprečni skrbnosti mogoče predvideti in se s primerno prilagojeno hojo ali obutvijo nevarnosti poškodbe tudi izogniti. Tožnik, ki je vede stopil na poledenelo površino, čeprav mu tega ni bilo treba, je bil torej skrajno malomaren, saj se je zavestno izpostavil nevarnosti poškodbe, kar pomeni, da je privolil v nastalo škodo.
Po ustaljeni sodni praksi je zahtevek po 87. člena ZZVZZ odškodninski in ne subrogacijski.
posestna tožba - motenje posesti - odtujitev stvari, o kateri teče pravda - prepoved bodočih motilnih ravnanj
Če motilec odsvoji stvar, tožnik s posestno tožbo proti ne bo uspel, saj je dobra vera pridobitelja tista, ki povzroči, da bi bila dajatvena motenjska odločba proti njemu brez učinka. Za uporabo 190. člena ZPP v tovrstnih primerih ni možnosti.
neupravičena pridobitev – solastnina - uporabnina - pogoji za upravičenost do uporabnine - korist - prikrajšanje
Zgolj dejstvo, da solastnik solastne stvari ne uporablja, ne zadošča za zahtevek iz neupravičene pridobitve. Za takšen zahtevek je potrebno izkazati korist na strani tistega, ki solastno stvar uporablja in prikrajšanje na strani tistega, ki solastne stvari ne uporablja. Ker tožnica v postopku ni zatrjevala in izkazala, da je želela uporabljati sporno stanovanje in da ji je toženec to preprečeval, tožnica ni upravičena do uporabnine.
ZFPPIPP člen 57, 97, 97/1, 126, 126/1, 126/2, 357.
soglasje k plačilu stroškov stečajnega postopka – status stranke insolvenčnega postopka – procesna legitimacija za pritožbo – zavrženje pritožbe
Ker upravitelj v stečajnem postopku nima statusa stranke insolvenčnega postopka, pač pa je organ sodišča, se neutemeljeno sklicuje na neenakopravnost v razmerju do pravic, ki jih imajo stranke insolvenčnega postopka.
Tudi upnica, v korist katere upravitelj zahteva soglasje sodišča za izplačilo nagrade iz stečajne mase v določeni višini, nima procesne legitimacije zoper odločitev sodišča, ki upravitelju soglasja za plačilo teh stroškov iz stečajne mase ni dalo, ker zakon ne določa, da se zoper tak sklep lahko pritožijo tudi tisti upniki, v čigar korist je upravitelj predlagal izplačilo stroškov stečajnega postopka iz stečajne mase.
USTAVNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0078687
URS člen 26. OZ člen 148. ZIP člen 22.
odškodninska odgovornost države – odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ – protipravno ravnanje sodišča – nezakonit izvršilni postopek – prodaja solastniškega deleža – vzročna zveza – pretrganje vzročne zveze – opustitev vložitve pravnega sredstva
Med nastalo škodo in ugotovljenim protipravnim ravnanjem izvršilnega sodišča je bila zaradi opustitev pritožnika samega (ni vložil pravnega sredstva zoper napačno izdani sklep izvršilnega sodišča) pretrgana relevantna vzročna zveza.
Stranka, ki meni, da je z nezakonitim delom pristojnega organa prikrajšana za svojo pravico, ne more uspešno terjati satisfakcije v obliki denarne odškodnine, če je zanemarila v postopku zakonsko predvidena sredstva, namenjena prav preprečitvi nastanka za stranko neugodnih posledic morebitnih procesnih kršitev in varovanju njenih materialnopravnih pravic.
ZZad člen 30, 33, 33/1, 33/2, 56. ZDR člen 1, 1/1, 7, 7/1, 7/2, 72.
poslovodna funkcija - zadruga - direktor - prenehanje funkcije - odpoklic - prenehanje pogodbe o zaposlitvi - delovno razmerje - avtonomija strank
Tožena stranka (zadruga) je tožnika (direktorja zadruge) na seji upravnega odbora predčasno razrešila s funkcije direktorja iz razlogov, ker so bile investicije preplačane, ker se s finančnimi sredstvi ni ravnalo gospodarno, kar vse je vplivalo na poslabšanje likvidnosti zadruge. Zaradi predčasne razrešitve je tožniku z istim dnem prenehalo tudi delovno razmerje, saj sta se stranki v pogodbi o zaposlitvi izrecno dogovorili, da bo tožniku, v primeru predčasne razrešitve s funkcije, pogodba o zaposlitvi prenehala z dnem sklepa pristojnega organa o razrešitvi. Tožniku delovno razmerje ni prenehalo zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ampak skladno z določili pogodbe o zaposlitvi, kjer sta stranki uredili avtonomno prenehanje pogodbe o zaposlitvi, tožena stranka pa je tožniku tudi skladno z 2. odstavkom 33. člena ZZad pred odpoklicem dala možnost, da pojasni vsa dejstva in okoliščine, pomembne za odločitev.
Zaradi prenehanja mandata direktorja zadruge tožnik funkcije ni mogel več opravljati, kar pomeni, da je delo, za katero je sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen čas, s tem dnem opravil. Razlog, zaradi katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen čas, je s tem dnem prenehal, s tem pa je prenehala veljati tudi pogodba o zaposlitvi za določen čas.
Po 105. členu ZUreP pripada upravičencu odškodnina le za tisto škodo, ki je neposredna posledica razlastitve.
Pri odločanju o odškodnini za manjvrednost parcel zaradi zmanjšane funkcionalnosti je sodišče pravilno upoštevalo mnenje izvedenca o višini škode na dan izdelave cenitvenega poročila in ne na dan izdaje odločbe o razlastitvi. V zakonu namreč ni podlage za odmero škode po cenah v času izdaje odločbe o razlastitvi ali v času njene pravnomočnosti.
Predlagateljica dolguje zamudne obresti od odškodnine že od naslednjega dne po pravnomočnosti odločbe o razlastitvi dalje, in ne šele od poteka izpolnitvenega roka.
Za primere neupravičene obogatitve, nastale z uporabo, je potrebno uporabiti pravila iz 95. in 96. člena SPZ. Gre namreč za predpis, ki je v razmerju do pravil OZ kasnejši, pa tudi specialnejši.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE
VSL0065466
OZ člen 46, 49, 104, 104/2, 103 110. ZST-1 člen 34. ZPP člen 116.
nastanek obveznosti – sklenitev pogodbe – menjalna pogodba – napake volje – bistvena zmota – prevara – prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve – pravica ene stranke. če druga ne izpolni svoje obveznosti – če je pravočasna izpolnitev bistvena sestavina pogodbe – razveza pogodbe po samem zakonu – začasna odredba – zavarovanje nedenarne terjatve – nepravočasno plačilo sodne takse – materialni prekluzivni rok – vrnitev v prejšnje stanje
Rok za plačilo sodne takse iz 34. člena ZST-1 je materialni zakonski rok, ki ga ni dovoljeno podaljšati in tudi vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude takega roka ni mogoča. Institut vrnitve v prejšnje stanje je po 116. členu ZPP namenjen izključno odpravi posledic zamude procesnih rokov, torej tistih, ki jih določa procesno pravo. Razpravljanje o tem, ali je toženka zamudila rok za izpolnitev svoje taksne obveznosti iz opravičenega vzroka ali ne, je torej odveč, saj v nobenem primeru ne more doseči vrnitve v prejšnje stanje in se tako izogniti zakonski domnevi o umiku svoje pritožbe.
zastaranje odškodninske terjatve – začetek teka zastaralnega roka – subjektivni zastaralni rok – stabilizacija zdravstvenega stanja – skrbnost pri uveljavljanju odškodnine
Škoda, ki jo je tožnik utrpel, so fizične in psihične bolečine ter nevšečnosti, ki so ga po njegovi izpovedi pestile vse od škodnega dogodka dalje. Da ne bi poznal vzroka teh težav ali jih pripisoval kakšnemu drugemu vzroku, tožnik niti zatrjeval niti izpovedoval. V takih okoliščinah je dejstvo, kdaj so bile posledice škodnega dogodka diagnosticirane in kdaj je tožnik vsebino te diagnoze dojel, manj pomembne. Tako kot pri zdravljenju, se tudi pri uveljavljanju škode od oškodovanca zahteva skrbnost. Oškodovanec mora tako pri zdravljenju (zmanjševanju škode) kot pri uveljavljanju odškodnine ravnati skrbno.
pravnomočna odločitev v upravnem postopku – vezanost sodišča na pravnomočno odločbo - dodelitev mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - določitev stikov
O vprašanju varstva in vzgoje mladoletnih hčera je bilo že pravnomočno odločeno v upravnem postopku, na kar je sodišče vezano. Pri odvzemu otroka gre namreč za odvzem pravice do vzgoje in varstva otroka staršem, zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ko je v skladu z drugim odstavkom 319. člena ZPP tožbo v delu, v katerem je prva tožnica zahtevala, da se ji mladoletne hčere dodelijo v varstvo in vzgojo, zavrglo.
Glavni razlog prometne nesreče je bil v nenadnem in nenadzorovanem prihodu konja na vozišče, ki je presekal pot motoristu tako, da je trčil vanj. Tožnikova prehitra vožnja (po ugotovitvah izvedenca najmanj 55 km/h, ki je bila kljub temu v okviru dovoljene hitrosti 90 km/h), zato ne more biti ocenjena kot višji tožnikov soprispevek k nastanku škode.
Prvostopenjsko sodišče je materialnopravno zmotno presodilo, da je v primeru odpovedi najema poslovnih prostorov treba uporabiti kogentne določbe ZPSPP kot specialnega zakona. V obravnavanem primeru je treba kot specialen predpis uporabiti določbe ZIPRS0607 glede na status tožene stranke kot najemojemalca, ki je proračunski uporabnik in ki v 21. členu določa največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let.
ZP-1 člen 47, 143, 143/1, 143/1-3, 143/2, 144, 144/1, 145, 145/2. Pravilnik o pogojih hrambe in upravljanja z zaseženimi predmeti, o postopku za vpis v register pooblaščenih izvršiteljev ter o tarifi za plačilo dela in stroškov pooblaščenega izvršitelja člen 17, 17/1, 17/2, 17/3. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 61.
zaseg in hramba odvzetih predmetov – stroški postopka – stroški vleke vozila – stroški upravljanja in hrambe vozila – obrazložitev sklepa o stroških – pravica do pravnega sredstva – obračun plačila za delo in stroškov izvršitelja
Sodišče prve stopnje pri odločitvi ni v celoti preverilo pravilnosti priglasitve oziroma potrebnosti priglašenih stroškov vleke in hrambe vozila.
neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - nemožnost uporabe nepremičnine - solastnina - fikcija vročitve - prepozna pritožba
Komur uporaba solastne nepremičnine ni bila preprečevana in jo je lahko uporabljal, kot ga je bila volja, ne more biti prikrajšan; niti ne more biti obogaten, kdor drugemu solastniku ni preprečeval uporabe in je lahko ta nepremičnino vseskozi uporabljal.
izračun nujnega deleža - vstopna pravica - pozneje najdeno premoženje - agrarna skupnost
Če bi zapustnikova vdova še živela, bi bila na novo najdenem premoženju upravičena do nujnega deleža v višini 1/4. Vstopna pravica, po kateri bodo ta nujni delež dedovale udeleženke, pomeni pravico potomca, da deduje dedni delež, ki bi pripadel njegovemu predniku, kadar prednik ne deduje. Udeleženke bodo tako skupaj podedovale 1/4 delež v gotovini v smislu drugega odstavka 8. člena ZPVAS, na vsako od njih pa odpade delež v višini 1/28.
ZP-1 člen 2, 2/2. ZVCP-1 člen 32, 32/3. ZPrCP člen 3, 3/2, 46. ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-34. Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah člen 22, 89.
hitrost vožnje – najvišje dovoljene hitrosti – naselje – označitev – postavljanje prometne signalizacije – obstoj prekrška – meje sankcioniranja prekrškov – časovna veljavnost zakona – milejši predpis – uporaba milejšega zakona
Hitrost v naselju ni omejena šele oziroma samo na območju stanovanjskih stavb, ampak na celotnem območju naselja, torej že pri prometnem znaku za začetek naselja, ki mora biti postavljen tako, da zagotavlja varno izvajanje prometnih pravil, in tudi na območju poslovnih stavb, tudi če se naselje z njimi začne, saj mora biti varno vključevanje v promet na cesti v naselju udeležencem zagotovljeno ne glede na to, ali se v promet vključujejo izpred stanovanjske ali poslovne stavbe.
Ni naloga sodišča, da bi se pri imenovanju članov upniškega odbora moralo ukvarjati z vprašanjem pravilnosti vodenja poslovnih knjig stečajnega dolžnika, predvsem glede na to, da ni nihče zatrjeval, da bi pri katerem od v upniški odbor imenovanih upnikov obstajali izključitveni razlogi iz drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP.