OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0078322
ZPP člen 214, 214/2, 341. OZ člen 35, 86, 86/1. ZUN člen 46, 46/2. ZPZS člen 58. SZ člen 9, 9/1. ZZK-1 člen 243.
prodajna pogodba - dvojna prodaja – funkcionalno zemljišče – pravni promet s funkcionalnim zemljiščem – skupno funkcionalno zemljišče – družbena lastnina – pravica uporabe - ničnost
Sporno zemljišče je bilo s prostorskimi načrti, veljavnimi v času sklenitve pogodbe, predvideno kot zunanja ureditev poslovnih objektov z namenom, da bo služilo za normalno rabo poslovnih objektov. Zgrajeno je skladno z urbanističnim načrtom ter skladno z lokacijskim in gradbenim dovoljenjem, prej skladno s prostorskimi akti in upravnimi dovoljenji, ki so veljali v času izgradnje poslovne stavbe, zato ustreza pojmu skupnega funkcionalnega zemljišča več objektov.
Toženka neutemeljeno poudarja pomen nepredložitve ustreznega seznama strank oziroma posredniškega dnevnika, saj ta po OZ nima narave absolutnega oziroma privilegiranega dokaza. Namenjen je namreč dokazovanju vsebine posla, ne pa tudi dejanske sklenitve pogodbe. V konkretnem primeru bi torej lahko služil kot dokaz števila strank, ki jih je za toženko pridobila tožnica in za katere je v primeru sklenitve pogodb upravičena uveljavljati provizijo.
Res velja načelo zaupanja v zemljiško knjigo, ki pomeni tudi, da se šteje, da je zainteresiranim obstoj darilne pogodbe postal znan najkasneje ob vpisu v zemljiško knjigo (to je 28.4.2003), vendar to ne pomeni, da ni mogoče, ob obstoju posebnih okoliščin, ugotoviti tudi drugače. V obravnavani zadevi je potrebno upoštevati, da je toženec nekaj mesecev pred vknjižbo darilne pogodbe sklenil s tožnico sporazum, v katerem ji je prepustil svoj delež na sporni nepremičnini. S tem je zavedel tožnico, ki zato ni imela nobenega razloga, da bi preverjala vpise v zemljiški knjigi. Takoj, ko so bili izpolnjeni pogoji za vpis lastninske pravice nanjo (oziroma celo nekaj dni pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo) je tožnica začela z ustreznimi postopki in šele takrat ugotovila, da je toženec nepremičnino v celoti prenesel na toženko. V taki situaciji, ko je „zamudo“ z nepoštenim ravnanjem povzročil toženec in ko gre za neodplačno pogodbo, pa je treba šteti, da se je tožnica s sklenitvijo darilne pogodbe seznanila šele v aprilu 2004 in je torej tožba, vložena septembra 2004, pravočasna. Drugačna odločitev bi bila v nasprotju s temeljnim načelom vestnosti in poštenja.
SODNE TAKSE – CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0063681
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 207, 207/2. ZST-1 člen 11, 11/4, 12, 12/3. ZGD-1 člen 580, 580/6, 618, 618/2.
oprostitev plačila sodnih taks – pomanjkanje trditvene podlage – pripojitev družbe – prenehanje obstoja družbe
Tožena stranka je po vložitvi predmetne pritožbe prenehala obstajati zaradi pripojitve k družbi A. d. o. o.. To pomeni, da je slednja univerzalni pravni naslednik pritožnika. Kot takšna mora vstopiti v vsa pravna razmerja, katerih subjekt je bila prevzeta družba.
S predložitvijo izjave o premoženjskem stanju (v kateri se pri vseh postavkah nahaja le oznaka /) je sicer zadostila formalnim zahtevam, ki jih določa 3. odstavek 12. člena ZST-1, ne pa tudi trditvenemu bremenu glede okoliščin, navedenih v 4. odstavku 11. člena ZST-1. Zatrjevanje in izkaz teh okoliščin pa je odločilno za uspešno uveljavljanje oprostitve plačila sodne takse. Ni dolžnost sodišča, da brez ustrezne trditvene podlage izvaja dokazni postopek ter zbira gradivo, na podlagi katerega nato odloči o oprostitvi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0070394
ZPP člen 458, 458/1.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – pogodbena odpoved – prenehanje pogodbe – odpovedni rok
Do prenehanje pogodbe je prišlo šele po preteku trimesečnega odpovednega roka, zato je tožena stranka dolžna plačati premije tudi za sporno trimesečno obdobje, ko odpoved pravno še ni začela učinkovati, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.
dovoljenost pritožbe - pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - zahteva za sodno varstvo - prekršek neznatnega pomena
Ugotavljanje okoliščin, zaradi katerih šteje prekršek za prekršek neznatnega pomena, kot je to določeno v 6.a členu ZP-1, sodi v okvir ugotavljanja dejanskega stanja. Če jih sodišče prve stopnje ugotovi in oceni, pritožnik (prekrškovni organ) pa se s takšno ugotovitvijo sodišča ne strinja in podaja lastno oceno drugače ugotovljenih in ocenjenih okoliščin, gre za vprašanje pravilne ugotovitve dejanskega stanja.
V primerih, ko je sodišče prve stopnje ob obravnavanju storilčeve zahteve za sodno varstvo, spremenilo odločbo prekrškovnega organa in ustavilo postopek o prekršku zoper storilca, pritožba iz razloga po 3. točki 154. člena ZP-1 torej zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega stanja, ni dovoljena.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 51.
povračilo nagrade in stroškov izvedenca - dopolnilno izvedensko mnenje
Ker ogled ni bil izveden zaradi dokončanja izvedencu že plačanega izvedenskega dela, temveč gre za ponoven ogled in podajo dopolnilnega izvida in mnenja na ogledu, je izvedenec do nagrade vsekakor upravičen.
Opredelitev zahtevnosti dopolnitve izvedenskega mnenja ni odvisna od zahtevnosti osnovnega izvedenskega mnenja, saj pravilnik jasno loči in opredeli zahtevnost izvedenskega mnenja v okviru katere glede na stopnje zahtevnosti določi nagrado zanj (prvi odstavek 51. člena Pravilnika), kot tudi stopnje zahtevnosti dopolnilnega izvida in mnenja, v skladu s katerimi v drugem odstavku 51. člena Pravilnika določa nagrado.
pogodba o odstopu terjatve v plačilo - posojilna pogodba - simulirani pravni posel
Pogodba o odstopu terjatve v plačilo je, v skladu s prvim odstavkom 425. člena OZ, po vsebini pogodba o nadomestni izpolnitvi. S sklenitvijo te Pogodbe je obveznost tožene stranke na plačilo po Posojilni pogodbi z dne 29. 5. 2012 ugasnila in je obveznost izpolnitve prešla na dolžnika - N.. Tožeča stranka pa s tem ni več upravičena zahtevati izpolnitve obveznosti od tožene stranke, saj o dolžniškem razmerju med tožečo in toženo stranko ni mogoče govoriti, ker tožena stranka ni več dolžnik predmetne terjatve.
spor majhne vrednosti - splošni pogoji - razlaga spornih določil - aktivno zdravljenje
Čeprav v pogodbenih razmerjih velja načelo avtonomije volje pogodbenih strank oziroma načelo prostega urejanja obligacijskih razmerij (3. člen Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ), pa je za presojo materialnopravne podlage pogodbenega razmerja bistveno, da so splošni pogoji bili pripravljeni izključno s strani toženke in tožnik na njihovo vsebino ni mogel vplivati. Zato je treba nejasna določila splošnih pogojev razlagati v korist tožnika.
Kadar sta stranki prepričani, da se strinjata, dejansko pa je med njima nesporazum o naravi pogodbe ali o podlagi ali o predmetu obveznosti, pogodba ne nastane. Pri nesporazumu je soglasje podano, vendar je napačno, gre za skrito nesoglasje.
SODNE TAKSE - IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058609
ZST-1 člen 3, 3/1, 3/9, 34a, 34a/1, 34a/3. ZIZ člen 15. ZPP člen 194.
odmera sodne takse - eno pravno sredstvo dveh dolžnikov - sosporništvo
Iz izvršilnega naslova res izhaja, da sta dolžnika v odnosu zakonitega sosporništva (zastaviteljica in porok), vendar pa sta dolžnika vložila eno pritožbo zoper sklep o ugovoru, zaradi česar bi jima sodišče moralo odmeriti eno sodno takso.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta - preverjanje možnosti zaposlitve
Tožena stranka je v okviru zmanjševanja stroškov poslovanja ukinila tožničino delovno mesto in naloge tega delovnega mesta razporedila med druge zaposlene. Slednje pomeni organizacijski razlog, zaradi katerega je prenehala potreba po delu tožnice v smislu določbe prve alinee prvega odstavka 88. člena ZDR.
Organizacija poslovanja je v pristojnosti delodajalca, ki se lahko odloči, da bo določeno dejavnost opravljal tudi s pomočjo študentskega dela, zato ni ovire, da tožena stranka ne bi smela prilagajati poslovanja in določenega dela organizirati preko študentskega dela. Pri toženi stranki je šlo za neenakomerno razporeditev dela, študentje pa so opravljali dela različnih delovnih mest, pri čemer nobeden izmed njih ni opravljal enakega dela kot prej tožnica na delovnem mestu vodja recepcije. Glede na navedeno delo študentov ni razlog, zaradi katerega tožena stranka tožnici ne bi smela podati odpovedi iz poslovnega razloga.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 45. ZZVZZ člen 23.
zdraviliško zdravljenje - bolezni živčnega sistema
Tožniku so ostale določene posledice zaradi prebolele možganske kapi (npr. težava pri govoru), vendar to ni stanje, ki ga določa 45. člen Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (ta v 2. točki določa bolezni živčnega sistema: - organske pareze in paralize s hujšo motnjo funkcije pri dnevnih aktivnostih praviloma neposredno po bolnišničnem zdravljenju; - stanja po poškodbah in nevrokirurških operacijah na osrednjem in perifernem živčevju po operativnem zdravljenju in pri popravljivih funkcionalnih motnjah), kar je pogoj za odobritev pravice do zdraviliškega zdravljenja. Zato tožnikov tožbeni zahtevek iz tega naslova ni utemeljen.
ZGD-1 člen 501, 501/2. ------------- Op. št. (1): tako dr. Bojan Zabel, Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah 3. knjiga, stran 147 - 148, GV Založba, Ljubljana 2007. Op. št. (2): ibid.
sodni izstop družbenika - pogoji za izstop
Sodni izstop je po citirani določbi drugega odstavka 501. člena ZGD-1 mogoč le, kadar obstajajo za to utemeljeni razlogi, ki jih zakon našteva le primeroma. Našteti primeri kažejo na nezakonito in nepošteno ravnanje drugih družbenikov in na njihovo krivdo, kar pa ni nujen pogoj. Utemeljen razlog je tako npr. tudi, da med družbeniki ne glede na krivdo kogarkoli obstajajo odnosi, ki ne dopuščajo takega sodelovanja, kot je nujno po pogodbi. Posplošeno rečeno, je mogoče za utemeljen razlog za izstop šteti vsa tista dejstva, zaradi katerih ni mogoče pričakovati, da bi kdo še vztrajal kot družbenik, ker mu tako stanje (lahko) prinaša nesorazmerna bremena ali škodo in kolikor dejstvo ne spada med normalna komercialna tveganja, kot je npr. grozeča gospodarska kriza.
začasna nezmožnost za delo - socialni spor - trditveno in dokazno breme - načelo materialne resnice - preiskovalno načelo - izvedena priča - osebni zdravnik - pravdni stroški
Sodišče prve stopnje je izvedlo dokaz z zaslišanjem tožnikove osebne zdravnice, ki je izvedena priča. Za izvedeno pričo je pomembno, da ima za pravilno zaznavanje dejstev tudi posebno strokovno znanje. Izvedena priča je zdravnik, ki med drugim poroča tudi o poteku bolezni in o zdravljenju. Glede na naravo izvedene priče in (pričakovan) pomen njene izpovedi, je določbo 68. člena ZDSS-1 (po kateri v socialnih sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva krije zavod stroške za izvedbo dokazov z izvedencem ne glede na izid postopka) razlagati tako, da toženec ne trpi samo stroškov za izvedbo dokaza z izvedencem, pač pa tudi stroške izvedene priče osebnega ali drugega zdravnika, ne glede na to, kdo je predlagal izvedbo tega dokaza in ne glede na končni uspeh v pravdi.
izpodbijanje pravnih dejanj v stečaju – zavezovalni in razpolagalni posel – povračilni zahtevek – pasivna legitimacija
Naziranje tožeče stranke, da je posledica izpodbitja pogodbe, da bi ji morala tožena stranka vrniti, kar je prejela, oziroma ji povrniti denarno nadomestilo in to ne glede na to, ali je bil povračilni zahtevek postavljen, ali ne, ni pravilno. Izpodbojni zahtevek namreč ne nalaga tožencu nobene izpolnitve in ne more biti podlaga izvršbi. Kot rečeno, je prav zato, da bi stečajni dolžnik s sodbo dosegel pravno korist, ki jo zasleduje (vrnitev premoženja v stečajno maso) povračilni zahtevek obligatoren sestavni del izpodbojnega zahtevka, brez njega izpodbijanje ni možno in se v primeru, ko se ne uveljavlja hkrati z izpodbojnim zahtevkom, tožba celo zavrže.
starostna pokojnina - sorazmerni del - srbski nosilec zavarovanja - prispevki za socialno varnost
Tožnik je bil v delovnem razmerju pri slovenskem podjetju, delo pa je opravljal v Srbiji, kar pomeni, da so se morali prispevki za socialno zavarovanje zanj plačevati zavodu za socialno zavarovanje, kjer je delo dejansko opravljal in to je na območju Republike Srbije. Dejstvo, da so se prispevki za socialno zavarovanje plačevali v kraju dejanskega opravljanja dela, pomeni, da se šteje, da je tožnik sporno obdobje dopolnil v zavarovanju pri srbskem nosilcu pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Tožnik tako pri toženi stranki nima zavarovanja, zato tožnikov tožbeni zahtevek, da se mu za sporno obdobje prizna sorazmerni del starostne pokojnine, ni utemeljen.