ZDR člen 31, 32, 35, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 191, 191/1, 127.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - prepoved škodljivega ravnanja - policist - zagovor
Tožnik (policist) je s svojim ravnanjem (ženi je grozil, da jo bo ubil, v otroški sobi je v pričo otrok zamahnil z nožem ipd.) izpolnil znake kaznivega dejanja nasilja v družini po 1. odstavku 191. člena KZ-1, znake kaznivega dejanja ogrožanja z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru po 1. odstavku 127. člena KZ-1 ter tudi znake kaznivega dejanja grožnje po 1. odstavku 135. člena KZ-1, njegovo ravnanje pa hkrati predstavlja tudi kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. in 2. alinei 111. člena ZDR.
prošnja za podaljšanje roka za podajo pripomb na izvedensko mnenje - opravičeni razlogi - trditveno breme
Sodišče lahko po določbi drugega odstavka 110. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) sodni rok podaljša le iz opravičenih razlogov. Trditveno breme, da gre za opravičene razloge, pa je na stranki, ki prosi za podaljšanje roka.
Pri tožniku gre za stanje po kompresijskem zlomu telesa 1. in 2. lumbalnega vretenca (L1 in L2) ter zlomu leve petnice. Sodni izvedenec je ocenil, da pri tožniku ni prišlo do trajne izgube delovne zmožnosti, to je nezmožnosti za organizirano pridobitno delo, ter da pri tožniku ni podana telesna okvara po nobeni točki veljavnega Seznama telesnih okvar, saj v ledvenem delu hrbtenice noben od gibalnih segmentov ne dosega stopnje končne degeneracije diska in posledično nepregibnost gibalnega segmenta, kar je pogoj za priznanje telesne okvare, prav tako posledice poškodbe leve pete in levega gležnja ne dosegajo kriterija navzven vidne obsežne deformacije ter nepregibnost gležnja, kar je pogoj za priznanje telesne okvare. Zato tožnikov tožbeni zahtevek na ugotovitev, da pri tožniku obstaja 50% telesna okvara, nastala zaradi poškodbe pri delu in na priznanje pravice do invalidnine, ni utemeljen.
Ugotovljene okoliščine primera, če jih presojamo skupaj, po oceni pritožbenega sodišča predstavljajo zadostno informacijo, da so podani razlogi za sum storitve kaznivega dejanja. Tudi sam pregled avtomobila oziroma obtoženčeve bunde, ki se je nahajala na sovoznikovem sedežu, je bil opravljen v mejah pooblastila po drugem odstavku 148. člena ZKP, saj je policija zasegla drogo, ki se je nahajala v rokavu obtoženčeve bunde, in ni šlo za izvajanje pregleda skritih oziroma notranjih delov budne, kot zmotno meni pritožnica. Policija je torej postopala po drugem odstavku 148. člena ZKP, pri takem postopanju pa je smela zaseči predmete, ki se morajo po kazenskem zakonu vzeti ali ki utegnejo biti dokazilo kazenskem postopku (četrti odstavek 220. člena ZKP). Ni sprejemljivo stališče obtoženčeve zagovornice v pritožbi, da je šlo v obravnavni zadevi za situacijo iz četrtega odstavka 148. člena ZKP, ki določa, da je policija dolžna v primeru, ko glede določene osebe, od katere želi dobiti izjavo, obstajajo razlogi za sum, da je storila kaznivo dejanje, tej osebi dati pouk o pravnih jamstvih obdolženca v kazenskem postopku. Posledično tudi ne drži trditev pritožnice, da se izpodbijana sodba opira na izjavo, ki jo je policija pridobila od osumljenega F.K. v okviru policijskega zbiranja obvestil. Očitana kršitev tako ni podana.
SODNE TAKSE - IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058609
ZST-1 člen 3, 3/1, 3/9, 34a, 34a/1, 34a/3. ZIZ člen 15. ZPP člen 194.
odmera sodne takse - eno pravno sredstvo dveh dolžnikov - sosporništvo
Iz izvršilnega naslova res izhaja, da sta dolžnika v odnosu zakonitega sosporništva (zastaviteljica in porok), vendar pa sta dolžnika vložila eno pritožbo zoper sklep o ugovoru, zaradi česar bi jima sodišče moralo odmeriti eno sodno takso.
ZPIZVZ člen 2, 2/1, 2/1-4, 6. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. ZPIZ-1 člen 5, 12, 249.
predčasna pokojnina - vojaška predčasna pokojnina - starostna pokojnina - bivši vojaški zavarovanec - zagotavljanje pravic, pridobljenih na podlagi odločb, izdanih po vojaških predpisih
V tožničinem primeru je šlo za pravnomočno odločbo o priznanju pravice do predčasne starostne pokojnine po ZPIZVZ. Ker je bilo o tožničini pokojnini že pravnomočno odločeno, ponovnega postopka in odmere pokojnine po 6. členu ZPIZVZ, ki ureja zagotavljanje pravic, pridobljenih na podlagi odločb, izdanih po vojaških predpisih, na podlagi vložene zahteve, ni mogoče začeti oziroma jo je potrebno v skladu s 4. točko 1. odstavka 129. člena ZUP zavreči.
ZPIZ-1 člen 143, 144, 144/1, 144/1-1. ZPP člen 213.
invalidnina - telesna okvara - seznam - izvedenec
Specialistka nevrologinja je podala izvid in mnenje v okviru katerega je tožnikovo telesno okvaro v posledici ishemične možganske kapi v malih možganih opredelila v višini 30 %. ZPIZ-1 v 1. alineji prvega odstavka 144. člena za priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro v primeru, ko gre za posledice bolezni zahteva najmanj 50 % telesno okvaro, zato tožnik za ugotovljeno 30 % telesno okvaro, ki je nastala zaradi posledic bolezni, ni upravičen do invalidnine za telesno okvaro.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 118, 118/1. Kolektivna pogodba časopisnoinformativne, založniške in knjigotrške dejavnosti člen 31.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - pogodbena kazen - sodna razveza
S pravnomočno sodbo na podlagi pripoznave je bilo ugotovljeno, da je tožnici na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delovno razmerje nezakonito prenehalo. Kolektivna pogodba časopisno - informativne, založniške in knjigotrške dejavnosti v 31. členu določa, da je v primeru nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, ki je ugotovljeno s pravnomočno odločbo, delodajalec dolžan delavcu poleg plače, ki bi jo prejel, če bi delal, izplačati pogodbeno kazen najmanj tri povprečne plače delavca v zadnjih treh mesecih dela. Zato je tožničin tožbeni zahtevek iz naslova pogodbene kazni utemeljen.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 37, 37/1, 37/2. ZPIZ-1 člen 36. ZDSS-1 člen 70, 70/1.
starostna pokojnina - sorazmerni del - tuj nosilec zavarovanja - sporazum z Bosno - zavrženje tožbe
Ob dejstvu, da je bila prevedba invalidske pokojnine, priznane pri bosansko-hercegovskem nosilcu zavarovanja v letu 1994, pri slovenskem nosilcu zavarovanja z odločbo pravnomočno zavrnjena, ostane v skladu z 2. odst. 37. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino izplačevanje invalidske pokojnine v celoti nadaljnja obveznost pogodbenice, ki je dajatev priznala. Zato tožnikov tožbeni zahtevek na odpravo zavrnilnih odločb in priznanje sorazmernega dela slovenske starostne pokojnine ni utemeljen.
denarna socialna pomoč - zavrženje tožbe - dokončna odločba
Tožnik sodišču prve stopnje, kljub pozivu, ni posredoval dokončne odločbe. V pritožbi tudi sam pojasnjuje, da drugostopenjska odločba v zvezi z pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo še ni bila izdana. Glede na določbo prvega odstavka 72. člena ZDSS-1, mora stranka najprej izčrpati redne upravne poti pred upravnimi organi, šele nato lahko uveljavlja sodno varstvo. Tožba, vložena zoper prvostopenjsko odločbo, je bila tako preuranjena, zato jo je bilo potrebno zavreči.
ZDSS-1 člen 43, 43/1. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2. ZDR-1 člen 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-2.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - rok za podajo odpovedi - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Dejstvo, da se tožnici očita neizpolnitev delovne obveznosti, ki je izvirala iz opravljanja njene prejšnje funkcije (v. d. direktorice) in ne iz pogodbe o zaposlitvi (za delovno mesto vodje finančno računovodske službe in organizatorja izobraževanja), ki je bila izredno odpovedana, samo po sebi ne kaže na očitno nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Razlogi v prid ugotovitvi, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, podana tožnici s strani tožene stranke – delodajalca, nezakonita, v tej (začetni) fazi ne prevladujejo nad tistimi, ki kažejo nasprotno. Na podlagi doslej zbranih podatkov v spisu še ni mogoče z zadostno stopnjo verjetnosti zaključiti, da bi bila izredna odpoved nezakonita, zlasti ker ni izkazano, da bi bila npr. podana prepozno ali iz očitno neutemeljenih razlogov, čeprav tožnica trdi nasprotno. Ker že prvi pogoj za izdajo začasne odredbe, to je verjetno izkazana terjatev, ni izpolnjen, tožničin predlog za izdajo začasne odredbe, da sodišče naloži toženi stranki, da je dolžna tožeči stranki ohraniti oziroma vzpostaviti delovno razmerje z vsemi pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz pogodbe o zaposlitvi, ni utemeljen.
Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije člen 18, 18/1, 18/2, 18/3, 18/5. ZDR člen 88, 88/1, 88/1-2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - vpogled v dokumentacijo
Po petem odstavku 18. člena Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije imata pred razgovorom delavec in njegov pooblaščenec pravico do vpogleda v dokumentacijo, ki se nanaša na postopek redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. Iz navedb ali izpovedi tožnice ne izhaja, da bi vpogled v dokumentacijo na razgovoru zahtevala, pa ji ga tožena stranka ni omogočila, iz izpovedi direktorja tožene stranke pa je razvidno, da tožnica tudi po razgovoru ni zahtevala vpogleda v dokumentacijo. Zato ni mogoče zaključiti, da tožena stranka ni izpeljala postopka v skladu z določbo petega odstavka 18. členu panožne KP.
Iz dejstva, da se je tožena stranka odzivala na pozive tožeče stranke in z njo komunicirala glede izvajanja naročenih del, še ni mogoče sklepati na njun neposredni pogodbeni odnos, saj je glede na očitno nesporen položaj tožene stranke kot upravnika to morala izvajati na podlagi pogodbenega razmerja z etažnimi lastniki, v okviru katerega je morala skrbeti za njihove interese.
obnova postopka – obnovitveni razlog – nova dejstva in dokazi
Nova dejstva in novi dokazi so lahko vsebina obnovitvenega predloga le, če so ta dejstva oziroma dokazi obstajali že takrat, ko je tekel prejšnji postopek, pa stranka zanje ni vedela do trenutka, ko je še lahko navajala nova dejstva in predlagala nove dokaze v pravnomočno končanem postopku (praviloma do zaključka prvega naroka za glavno obravnavo). Dejstva in dokazi so torej morali v času sojenja že obstajati, kar pa za listine, na katere se sklicuje tožena stranka v predlogu za obnovo, ne velja.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSK0005699
ZKP člen 355, 355/2, 371, 371/1-11.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – konkretizacija pritožbenih navedb
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je oškodovanka spremembe v službi težko prenašala in je imela občutek, da je na delovnem mestu trpinčena, zaradi česar se je že leta 2008 obrnila na Zvezo svobodnih sindikatov. Oškodovankin občutek pa ni ustrezal realnosti kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, kar dokazujejo tudi oškodovankina ravnanja po tem, ko obdolženka ni bila več direktorica Občinske uprave, to je ravnanja po 15.10.2010, kot je obrazloženo v točki 9 izpodbijane sodbe. Pritožbeno sodišče ne dvomi v ugotovitev sodišča prve stopnje, da oškodovankin (subjektivni) občutek, da se nad njo izvaja psihično nasilje, oziroma občutek ponižanja in neenakopravnega obravnavanja ni v vzročni zvezi z obdolženkinim ravnanjem. Kot je obrazložilo sodišče v izpodbijani sodbi je bil obdolženkin način vodenja sicer res avtokratski, brez posluha za podrejene in celo brezobziren, vendar je bila taka do vseh in še posebej pomembno je, da je bila taka tudi do sebe kot je večkrat citirano tudi v pritožbi.
ZFPPIPP člen 55, 126, 126/1, 152, 152/1, 153, 153/5.
prisilna poravnava – predlog za začetek postopka prisilne poravnave - – predlog za začetek stečajnega postopka – procesna ovira – stranke predhodnega postopka – družbenik stečajnega dolžnika – procesna legitimacija za pritožbo
Ker je pritožbeno sodišče s sklepom z dne 9.1.2014 razveljavilo sklep sodišča prve stopnje z dne 27.11.2013, s katerim je sodišče prve stopnje začelo stečajni postopek nad dolžnikom in je dolžnik dne 27.11.2013 pri sodišču vložil predlog za začetek postopka prisilne poravnave, ima razveljavitev prej citiranega sklepa o začetku stečajnega postopka za posledico, da je nastopila procesna ovira za odločanje o predlogu upnikov za začetek stečajnega postopka.
Zastaranje kazenskega pregona je po tretjem odstavku 112. člena KZ pretrgano z vsakim procesnim dejanjem za pregon storilca kaznivega dejanja in ne šele, ko je domnevni storilec s tem dejanjem seznanjen.
ZUPJS člen 15, 15/2, 15/3, 24, 51, 51/2. ZDoh-2 člen 111, 111/1. ZDavP člen 268. ZUP člen 169, 179.
znižanje plačila vrtca - upoštevanje dohodka - znesek splošne olajšave - upoštevanje dohodka iz predpreteklega leta
Ker tožnica v preteklem letu ni imela obdavčljivih dohodkov po zakonu, ki ureja dohodnino, kar izhaja iz uradne evidence DURS (potrdila), ji ni bila izdana odločba o dohodnini. Zato je nepravilna odločitev tožene stranke, ki je pri odločanju o upravičenosti do znižanja plačila vrtca upoštevala dohodke iz odločbe o odmeri dohodnine iz predpreteklega leta. Zakonsko določilo, po katerem se pri ugotavljanju upravičenosti do pravice iz javnih sredstev primarno uporabijo podatki iz odločb o odmeri dohodnine (2. odst. 15. čl. ZUPJS), je namreč potrebno razumeti tako, da se primarno uporabijo podatki, ki jih o dohodkih zavezancev vodi Davčna uprava RS, ne glede na to, ali so podatki razvidni iz odločbe, ali pa iz potrdila o izplačanih dohodkih iz uradnih evidenc DURS. Šele nato se uporabijo podatki iz uradnih evidenc centrov za socialno delo in drugih upravljalcev zbirk podatkov, ki vodijo uradne evidence o izplačanih dohodkih oz. pravicah iz javnih sredstev.
najemna pogodba za nedoločen čas – sodna odpoved – poslovni prostor – izpraznitev in izročitev
Tožbe oziroma zahteve po prenehanju najemne pogodbe zaradi sodne odpovedi (in posledično zahteve po izpraznitvi in izročitvi poslovnega prostora po izteku odpovednega roka) tožeča stranka sploh ni vložila, kar pomeni, da je sodišče prve stopnje odločalo o nečem, za kar sploh ni bila vložena tožnikova zahteva za pravno varstvo, na kar upravičeno opozarja obravnavana pritožba.
dodatek k pokojnini iz tujine - preplačilo - neupravičena obogatitev - tuj nosilec zavarovanja - višina preplačila
Tožnica je prejela dodatek k pokojnini, do katerega ni bila upravičena, zato ga je dolžna tožencu vrniti. Med pravdnima strankama je sporna višina preplačila. Dva dokumenta za isto obdobje navajata različna podatka glede preplačila. Ker na podlagi takšnih podatkov ni mogoče preveriti pravilnosti izračuna preplačila za vsak mesec posebej za vtoževano obdobje ter nato ugotoviti skupen znesek preplačila, ki mora ustrezati seštevku posameznih mesečnih zneskov preplačila, je odločba toženca v delu, ki se nanaša na višino preplačila, nezakonita.