ZDZdr člen 30, 30/1, 39, 39/1, 40, 41, 41/3, 44, 44/1. ZNP člen 37. ZPP člen 355.
sprejem na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča - vsebina predloga - zadržanje v psihiatrični bolnišnici
Dvodnevno zadržanje v bolnišnici na predlog izvedenca je dopustno, če je to potrebno zaradi narave duševne motnje ali zato, ker se oseba noče prostovoljno podvreči pregledu in ni mogoče drugače ugotoviti obstoja pogojev iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - odpravnina - prevzem delavcev - delovnopravna koninuiteta
Tožnica je ves čas opravljala delo prodajalke v isti prodajalni in ni prišlo do prekinitve delovnega razmerja, zato je potrebno šteti, da tožnica ni spremenila zaposlitve v smislu upoštevanja delovne dobe pri delodajalcu. Glede na to, da je druga družba prevzela osnovna sredstva, prodajalno, kjer je delo opravljala tožnica ter stranke in tudi zaposlene, so pravice iz delovnega razmerja, ki jih je uživala tožnica pri delodajalcu prenosniku avtomatično prešle na prevzemnika (drugo družbo) in nato naprej na toženo stranko. Zato je tožena stranka solidarno odgovorna za obveznosti do delavcev, ki so nastale do prevzema.
oprostitev plačila sodnih taks – trditveno breme – zaprt transakcijski račun – likvidnostne težave – premoženjsko stanje
Zaprtje transakcijskega računa res izkazuje likvidnostne težave, vendar se pri odločanju o taksni oprostitvi upošteva tako likvidnostno, kot tudi finančno in premoženjsko stanje stranke. Brez pravočasnih in konkretnih navedb o nezmožnosti unovčitve njenega premoženja predlog za oprostitev plačila sodne takse tožene stranke ne more biti uspešen.
V obravnavani zadevi gre za ti. verzijsko terjatev v zvezi s preplačili invalidnine za telesno okvaro. Po 1. odst. 190. člena OZ v zvezi s 1. odst. 275. člena citiranega ZIPZ-1 mora pridobitelj ob prehodu premoženja, ki nima pravne podlage, to vrniti, če je mogoče, sicer pa nadomestiti vrednost dosežene koristi. Takšno dejansko stanje je podano tudi v konkretnem primeru. Zato tožničin tožbeni zahtevek, da ni dolžna vrniti preplačila, ni utemeljen.
Glede na okoliščine konkretnega primera ni mogoče šteti, da bi tožena stranka vedoma plačala nekaj, kar ni bila dolžna, četudi je to storila pomotoma ali pri tem ni bila dovolj skrbna.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nevarna dejavnost - objektivna odgovornost - redarji
Delo občinskega redarja, ko ta na terenu opravlja nadzor nad parkiranimi vozili in pri tem uporablja pribor za pisanje ter občasno računalniško opremo, res ni nevarna dejavnost, vendar pa občinski redarji opravljajo nadzor nad izvajanjem občinskih predpisov ter pri tem odločajo tudi o izvrševanju sankcij. Izrekanje oziroma vročanje kazni za nepravilno parkiranje pri naslovnikih (torej lastnikih ali voznikih vozil) že po sami naravi stvari ni sprejeto z odobravanjem, zato je v takih okoliščinah mogoče pričakovati tudi (fizično) nasilje uporabnikov nad temi delavci tožene stranke. Tožena stranka je redarjem priskrbela prisilna sredstva ter jim predstavila osnove borilnih veščin in njihova pooblastila. Ob vsem navedenem in ob dejstvu, da redarji delo ter izrekanje sankcij opravljajo v interesu tožene stranke, je potrebno zaključiti, da občinski redarji opravljajo nevarno dejavnost, iz katere izhaja večja škodna nevarnost, in da je zato v konkretnem primeru podana objektivna odškodninska odgovornost tožene stranke za škodo, ki jo je utrpel tožnik, ker ga je med opravljanjem redarske službe fizično napadel občan in ga telesno poškodoval.
ZUP člen 147, 147/1, 260, 260/1, 260/1-1, 260/1-4.
starostna pokojnina - nova odmera - predlog za obnovo postopka - nova dejstva in dokazi - predhodno vprašanje
Tožnik v predlogu za obnovo postopka zgolj navaja pravno stališče, zavzeto v sodbah pritožbenega sodišča, ki se nanaša na druge stranke. Tožnik ni izhajal iz kakršnihkoli na novo pridobljenih podatkov o osebnem dohodku za delo preko polnega delovnega časa, ki bi dejansko obstajali že pred prvo odločbo o odmeri starostne pokojnine. Razen tega je tožnik že ob uveljavljanju pravice do starostne pokojnine vedel za podatke o osebnem dohodku za delo preko polnega delovnega časa in bi jih v prvem postopku tudi lahko že predložil. Zato tožnik ni izkazal zatrjevanega obnovitvenega razloga po 1. točki 260. člena ZUP (nova dejstva in novi dokazi).
spor majhne vrednosti – podjemna pogodba – stvarna napaka – jamčevanje za napake – zmota – status cenilca
V konkretnem primeru niso izpolnjeni zakonski pogoji iz naslova jamčevanja za napake (členi od 633. do 640. OZ), spričo katerih toženi stranki naročenega in opravljenega dela ne bi bilo treba plačati. Tožena stranka namreč ni trdila, da je od pogodbe odstopila (ker je imelo opravljeno delo tako napako, da je bilo zanjo neuporabno – 638. člen OZ), prav tako pa trditveno gradivo tožene stranke nikakor ne opravičuje uporabe ugovora znižanja plačila iz 640. člena OZ (po trditvah tožene stranke je bilo delo zaradi zatrjevanih dejstev povsem brez vrednosti), upoštevaje ob tem tudi izostanek ustreznega oblikovalnega zahtevka.
Za spor o vrnitvi preveč izplačanih zneskov denarnega nadomestila med brezposelnostjo je stvarno pristojno socialno sodišče.
Tožeča stranka je ob ugotovitvi, da je toženec sklenil delovno razmerje za polni delovni čas in določen čas, krajši od 12 mesecev, imela na podlagi prvega odstavka 33. člena ZZZPB razlog, da pravica do denarnega nadomestila med brezposelnostjo v tem času miruje po uradni dolžnosti, prav tako pa na podlagi določbe 54. člena ZZZPB pravico zahtevati vračilo sredstev izplačanih iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti, ker toženec ni sporočil sprememb, ki vplivajo na pridobitev ali ukinitev pravic.
Ker je odpadla podlaga za izplačevanje denarnega nadomestila v spornem obdobju, je imela tožeča stranka skladno z določbo tretjega odstavka 190. člena OZ) pravno podlago za zahtevek na vrnitev neupravičeno izplačanih sredstev.
izbris tožeče stranke med pritožbenim postopkom – pozneje najdeno premoženje izbrisane družbe – zavrženje pritožbe
Terjatev (ali druga premoženjska pravica), ki jo je izbrisana pravna oseba (kot upnik) uveljavljala v sodnem postopku, in ki do njenega izbrisa še ni bil končan, ima značilnost najdenega premoženja izbrisane pravne osebe.
Ker v enomesečnem roku po objavi poziva upnikom nihče izmed njih ni vložil predloga za začetek stečajnega postopka nad pozneje najdenim premoženjem izbrisane družbe, je pritožbo tožeče stranke treba zavreči.
Za spor o vračilu republiške štipendije je stvarno pristojno socialno sodišče.
Toženka je s strani tožeče stranke dobila štipendijo za šolanje na srednji šoli. Toženka šolanja ni dokončala. Pravdni stranki sta svoje razmerje, izhajajoč iz dodeljene štipendije, nastalo zaradi nedokončanja šolanja toženke, pogodbeno uredili s sklenitvijo poravnave, v kateri se je toženka zavezala, da bo to, kar je od tožeče stranke neupravičeno prejela, vrnila. Ker toženka ni poravnala svojih obveznosti, je tožbeni zahtevek tožeče stranke na vrnitev izplačanih štipendij utemeljen.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - izbrisni razlog- subjekt ne posluje na registriranem poslovnem naslovu - stečajni postopek nad pozneje najdenim premoženjem
Pravna oseba se izbriše iz sodnega registra brez likvidacije: 1. če je prenehala poslovati, nima premoženja in je izpolnila svoje obveznosti, ali 2. če ne posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register, ali 3. če obstajajo drugi zakonski pogoji za izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije (prvi odstavek 427. člena ZFPPIPP). Ti izbrisni razlogi so samostojni in med seboj neodvisni, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje.
invalidnina - telesna okvara - seznam telesnih okvar
Nobena od ugotovljenih tožnikovih zdravstvenih težav (lumbalni sindrom) ni opredeljena kot razlog za ugotovitev telesne okvare po veljavnem seznamu telesnih okvar. Zato tožnikov tožbeni zahtevek, da se mu prizna invalidnina za telesno okvaro, ni utemeljen.
zavrženje pritožbe - vročanje - sodne počitnice - rok za vložitev pritožbe
V skladu s 3. odstavkom 83. člena ZS se v času sodnih počitnic sodna pisanja ne vročajo, če pa je bilo sodno pisanje kljub temu vročeno, začnejo teči procesni roki prvi naslednji dan, ko se iztečejo sodne počitnice. V konkretnem primeru se je zgodilo prav to. Sodba sodišča prve stopnje je bila drugotoženi stranki vročena prvi dan sodnih počitnic, zato je 15 dnevni pritožbeni rok začel teči prvi naslednji dan po njihovem izteku, to je 16. 8. 2013. Navedeno pomeni, da se je rok za pritožbo dejansko iztekel 30. 8. 2013, zato bi drugotožena stranka pritožbo na pošto morala oddati najkasneje tega dne. Drugotožena stranka je pritožbo na pošto priporočeno oddala šele v ponedeljek, 2. 9. 2013, zato je bilo treba na podlagi določbe 1. odstavka 343. člena ZPP pritožbo zavreči kot prepozno.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 115, 115/1, 115/2, 115/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - nosečnost - posebno pravno varstvo pred odpovedjo
Tožnica je, dva tedna preden je obvestila delodajalca o svoji nosečnosti, prejela potrdilo o svoji nepričakovani, tretji nosečnosti, vendar je potrebovala določen čas, da sta z možem razjasnila razloge za morebitno prekinitev nosečnosti. Zato je potrebno šteti, da je bilo obvestilo pravočasno in je tožnica toženo stranko kot svojega delodajalca o nosečnosti obvestila takoj, ko je bilo to mogoče, to pa je bilo še pred iztekom odpovednega roka. Glede na navedeno je bila tožnica kot noseča delavka upravičena do posebnega varstva pred odpovedjo po 1. odstavku 115. člena ZDR, zaradi česar je izpodbijana odpoved nezakonita.
invalidnost I. kategorije - invalid II. kategorije - invalidska pokojnina
Pri tožniku (invalidu III. kategorije) ni prišlo do izgube delazmožnosti. Podane zdravstvene težave niso izražene v taki meri, da bi tožnika popolnoma onesposobljale za delo. Ne glede na to, da je bil tožnik v BIH razvrščen v I. kategorijo invalidnosti, to še ne pomeni, da je I. kategorija invalidnosti podana tudi upoštevaje ZPIZ-1, po katerem se ugotavlja invalidnost v primeru, če je zahteva za priznanje pravice do invalidske pokojnine vložena pri slovenskem nosilcu pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Sodni izvedenec je pojasnil, da je tožnik s polnim delovnim časom in z delovnim naporom, ki ne poslabša njegove invalidnosti, zmožen opravljati drugo delo v svojem poklicu, ki je fizično lažje, z dvigovanjem in prenašanjem bremen do 7 kg, v ugodnih mikroklimatskih pogojih, ki je nenormirano in se ne opravlja v podaljšanem delovnem času. Tožnik za delo zidarja ni zmožen, zmožen pa je opravljati drugo delo, ki je ustrezno njegovi izobrazbeni stopnji. Zato tožnikov tožbeni zahtevek, da se ga razvrsti v I. kategorijo invalidnosti s pravico do invalidske pokojnine, ni utemeljen.
pravna jamstva v postopku o prekršku – seznanitev z očitanim prekrškom in dokazi
Na kakšen način naj bi bila kršitelja seznanjena z očitanim prekrškom in dokazi iz spisa prekrškovnega organa ni razvidno, zato sta odločbi o prekršku, izdani kršiteljema, tako glede opisa dejanskega stanja prekrška kot glede dokazov z vidika vsakomur zagotovljenih pravnih jamstev v postopku o prekršku, presenečenje in zato kršitelja z navajanjem dejstev in dokazov, s katerimi v zahtevi za sodno varstvo odločbi prekrškovnega organa izpodbijata, nista prekludirana, saj je pravni pouk zapisan v zapisniku o izjavi kršitelja, ne da bi bil ta seznanjen z dejanskim stanjem očitanega prekrška in dokazi s katerimi se mu prekršek dokazuje, brezpredmeten.
ZP-1 člen 23, 23/2, 30, 30/4, 202.e, 202.e/2. ZPrCP člen 23, 23/4.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja – hujši prekršek – uporaba milejšega zakona
Določba drugega odstavka 23. člena ZP-1H, ki kot hujši prekršek opredeljuje prekršek za katerega je bila storilcu izrečena stranska sankcija najmanj treh kazenskih točk v cestnem prometu ali stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila, se glede na prehodno določbo četrtega odstavka 30. člena ZP-1H uporablja za postopke odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja v zadevah, v katerih je bil sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja izdan po uveljavitvi tega zakona, torej po 14. juniju 2013. Ker je bil sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja storilcu izdan pred navedenim datumom, je treba glede opredelitve pojma hujši prekršek uporabiti materialno pravni predpis veljaven v času izdaje sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja. Glede na to, da ZPrCP v določbi četrtega odstavka 23. člena opredeljuje kot hujši prekršek za katerega je predpisana globa najmanj 700,00 EUR in stranska sankcija kazenskih točk v cestnem prometu, v obravnavani zadevi storilcu izrečena višina globe ne dosega spodnje meje globe, ki je predpisana, da bi se skupaj z izrečenimi kazenskimi točkami v cestnem prometu prekršek štel za hujši prekršek in zato pogoj pri katerem se glede na določbo drugega odstavka 202.e člena ZP-1 storilcu obvezno prekliče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ni izpolnjen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog
Tožena stranka se je odločila za prestrukturiranje podjetja tako, da je prenehala razvijati in tudi aktivno vzdrževati storitve na fiksnem delu poslovanja in je fiksni del storitev prodala drugi družbi ter se je odločila posvetiti izključno mobilnemu delu poslovanja. Takšna organizacijska rešitev pomeni utemeljen poslovni razlog v smislu 1. in 2. odstavka 88. člena ZDR. V posledici reorganizacije pa se je odločila tudi za zmanjšanje števila zaposlenih in prenehala je potreba po opravljanju dela tožnika na delovnem mestu produktni vodja 1. Dejstvo, da je tožena stranka določena dela in naloge tožnika prerazporedila na druge delavce na področju prodaje in operative, ne vpliva na zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Za zakonitost odpovedi ni potrebno, da bi delo, ki ga je tožnik opravljal, prenehalo, niti da bi morala tožena stranka delovno mesto formalno ukiniti. Takšne organizacijske rešitve, zaradi katerih delo delavca postane nepotrebno, so v pristojnosti delodajalca.
Glede na določbo četrtega odstavka 87. člena ZUP se v primeru, ko dokumenta naslovnik ne prevzame osebno na pošti pred iztekom petnajstih dni, šteje, da je vročitev opravljena s pretekom tega roka, torej s pretekom petnajstega dne. Od navedenega dne dalje teče rok za pritožbo. Za iztek roka za pritožbo torej ni pomembno kdaj je vročevalec po preteku petnajstdnevnega roka pustil pošiljko v hišnem predalčniku naslovnika. Zato je prepričanje pritožnika, da je pritožbo vložil v predpisanem roku, ker mu je bila ta dostavljena v ponedeljek 28. oktobra 2013, zmotno.
ZPP člen 318, 318/1, 318/3, 337. ZDen člen 88. ZZPS člen 1, 2. ZRPPN člen 59.
zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – prekluzija - nedovoljen zahtevek – razlastitev – pogodba namesto razlastitve - priposestvovanje dela nepremičnine – prepoved razpolaganja z nepremičninami – izvedba naroka
Pogodba, sklenjena namesto razlastitve, ne pomeni pravnega prometa, zato se nanjo prepoved prometa z nepremičninami iz ZZPS in ZDen ne nanaša. Gre namreč za pogodbo, ki nadomesti razlastitveni postopek in pravnomočno razlastitveno odločbo ter sporazum o odškodnini. Lastninska pravica se na nepremičnini, ki je predmet takšne pogodbe, pridobi originarno, vpis v zemljiško knjigo pa ima le deklaratoren pomen.
Če gre za priposestvovanje dela nepremičnine, sodišče ne more izdati zamudne sodbe brez naroka, saj tožbeni zahtevek predvideva izdelavo elaborata, ki bo šele omogočil izvedbo sodbe v zemljiški knjigi.
Če toženec ne odgovori na tožbo, sodišče pa izda zavrnilno zamudno sodbo, ker oceni, da je tožbeni zahtevek neodpravljivo nesklepčen, tožnik v pritožbi zoper tako sodbo sme navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze, če ta njegove prejšnje navedbe dopolnjujejo oz. spreminjajo tako, da je njegova tožba z njimi sklepčna.