Ker nastanek etažne lastnine pomeni način razdelitve solastnine, le-ta s tem preneha. To pa pomeni, da tožnica - ki trdi, da je na nepremičnini vzpostavljena etažna lastnina in je enega od posebnih delov, ki je v etažni lastnini, tudi sama kupila in v dobri veri uporabljala - ne more zahtevati ugotovitve, da je s tem na podlagi priposestvovanja pridobila solastninsko pravico. Tak tožbeni zahtevek je neodpravljivo nesklepčen.
Ob dejstvu, da etažna lastnina ni bila izvedena tudi v zemljiški knjigi, bi tožnica tožbo z ugotovitvenim zahtevkom, da je lastnica v tožbi označenega posebnega dela, morala (nujno) vložiti zoper vse zemljiškoknjižne (so)lastnike. V kolikor slednji morda niso tudi dejanski etažni lastniki, pa tudi zoper slednje.
Zahtevek, da stavbi pripadajoče zemljišče predstavljajo v tožbi navedene parcele, ki so v solasti vsakokratnih lastnikov stavbe, ki ga tožnica dejansko postavlja v korist vseh etažnih lastnikov, bi morala tožnica usmeriti zoper vse zemljiškoknjižne solastnike, ki so nujni sosporniki, in ne le enega od njih. Če bi sodišče zahtevku ugodilo, to ne bi poseglo zgolj v stvarnopravna upravičenja ene od solastnic, ampak vseh.
prisilna poravnava - pravnomočen sklep o potrditvi prisilne poravnave - sklep o izvršbi - nadaljevanje izvršilnega postopka
Sklep o izvršbi je postal pravnomočen pred pravnomočnostjo sklepa o potrditvi prisilne poravnave, zato je treba v izreku sklepa o nadaljevanju prekinjenega postopka odločiti tudi o obsegu nadaljevanja postopka izvršbe.
OZ člen 164, 190. ZPP člen 182, 182/3, 339, 339/2, 339/2-14.
neupravičena pridobitev – povračilo škode – denarna odškodnina – uveljavljanje več tožbenih zahtevkov v eni tožbi – eventualna kumulacija tožbenih zahtevkov – povzemanje tožbenega zahtevka v izreku sodbe – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V podrejenem tožbenem zahtevku, ki ga tožnik opira na obogatitveno oziroma odškodninsko podlago, se odraža vrednost vsake premičnine, ki jo zahteva v primarnem tožbenem zahtevku. Pravilno je pritožbeno stališče, da tožnik ni bil dolžan za vsak posamezen predmet, premičnino, postaviti ločenega podrejenega denarnega zahtevka. S primarno uveljavljanim tožbenim zahtevkom je podal več zahtevkov za vrnitev premičnin v obliki enega tožbenega predloga, glede vseh stvari skupaj in hkrati glede vsake zahtevane stvari posebej pa je podal podrejen zahtevek, kot seštevek vrednosti posameznih premičnin, katerih izročitev zahteva. Ugoditev tožbenemu zahtevku za izročitev treh premičnin ne izključuje odločanja o podrejenem zahtevku glede preostalih vtoževanih premičnin.
sprememba tožbe – neskladje med izrekom in obrazložitvijo - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Izreka o dovolitvi spremembe tožbe v izpodbijani odločbi ni. Gre sicer za relativno kršitev postopka, česar v pritožbenem postopku v sporu majhne vrednosti ni mogoče pritožbeno grajati. Vendar je sam izrek sodbe, ki v celoti sledi prvotnemu - nespremenjenemu tožbenemu zahtevku (ko v celoti ohranja v veljavi sklep o izvršbi), in ne spremenjenemu tožbenemu zahtevku nasprotuje navedenim razlogom sodbe.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VSL0066102
ZP-1 člen 201, 201/5.
zavarovanje izvršitve odločbe – odvzem dokumentov tujcu iz Evropske skupnosti
Zaradi zavarovanja izvršitve odločbe je mogoče začasno odvzeti dokumente (potni list, vozniško dovoljenje in druge dokumente) tudi tujcem iz Evropske skupnosti.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba - nastanek težko nadomestljive škode
Če vozili nista istega cenovnega razreda, to ne pomeni, da upnik z nadomestnim vozilom ni mogel sestankovati s potencialnimi strankami, da ni in ne bo mogel pridobivati dohodkov, da je in bo moral najeti drugo vozilo, kar naj bi povzročilo dodatne stroške oziroma neugodnosti.
določitev preživnine – potrebe otroka – zmožnosti zavezanca – premoženjska razmerja med staršema
Reševanja premoženjskih razmerij med partnerjema razpadle izvenzakonske skupnosti ni mogoče (pravno dopustno) mešati s preživninskimi razmerji glede skupnih otrok. Premoženjska razmerja med obema strankama je zato treba reševati ločeno. Če pa jih toženka morebiti ne želi pravno rešiti, to ne more iti na rovaš preživninskega upravičenja mladoletnega otroka.
ZDR člen 83, 110, 110/1, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 90, 122.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - zagovor - rok za podajo odpovedi - subjektivni rok - znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe
V konkretnem primeru je za presojo vprašanja dokončne ugotovitve vsebinskih razlogov za odpoved pomembno, da se je direktor S tem seznanil šele po opravljenem tožnikovem zagovoru, na katerem je ob zanikanju tožnika, da je storil očitane kršitve (tožena stranka je v podani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitve tožniku očitala, da je v proizvodni hali tožene stranke vrgel proti sodelavcu kovinsko koleno s ciklosa silosa pralne linije ter ga telesno poškodoval), to dodatno razčistil z razgovorom z oškodovancem, ter se na tej podlagi prepričal tudi o možnosti, da med strankama nadaljevanje delovnega razmerja ni več možno. Zato izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni bila podana po preteku 30-dnevnega subjektivnega roka iz določbe drugega odstavka 110. člena ZDR.
Tožnik je spornega dne, ko je vrgel v oškodovanca kovinsko koleno, težko okrog 2 kilograma, s čimer mu je povzroči zlom osmega in devetega rebra, storil kršitev delovne obveznosti, ki ima znake kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe iz določbe 122. člena KZ-1, saj je bil takrat oškodovanec poškodovan z nevarnim sredstvom, zaradi poškodbe je bil začasno okvarjen oziroma oslabljen njegov del telesa, hkrati pa je bila njegova zmožnost za delo začasno zmanjšana. Zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - rok za podajo odpovedi
Rok za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz organizacijskega razloga, je pričel teči z uveljavitvijo akta o notranji organizaciji družbe, pri čemer je tožena stranka reorganizacijo izvedla zaradi velike finančne izgube. Član uprave pa je tudi pojasnil, da se za odpoved niso odločili takoj, ko so ugotovili, da izguba raste, saj so pričakovali, da bo morda prišlo do izboljšave. Delodajalec ima pravico, da organizira delovni proces tako, kot meni, da je to zanj najbolj optimalno, pri čemer sodišče nima pravice, da presoja primernost in zakonitost organizacije, kot to vsebinsko uveljavlja tožnik. Delodajalec tudi ni dolžan, podati odpoved pogodbe takoj, ko ugotovi izgubo v poslovanju, saj je povsem logično, da poskuša pred odpuščanji delavcev izvesti različne ukrepe v izogib odpovedim. Zato je bila izpodbijana odpoved pravočasna (6. odst. 88. čl. ZDR).
OSEBNOSTNE PRAVICE - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0075556
OZ člen 134, 179.
kršitev osebnostnih pravic - razžalitev v tisku - plačilo odškodnine – objektivno žaljiv zapis
Žalitve so izrazi omalovaževanja ali zaničevanja, žaljive vrednostne sodbe, obrekovanje, žaljive obdolžitve, očitanje kaznivega dejanja z namenom zaničevanja, pa tudi resnične trditve, če so izrečene na žaljiv način. Pri presoji, ali je zapis objektivno žaljiv, je treba izhajati iz razumevanja povprečnega bralca in upoštevati celovit, povprečen in osrednji pomen izjavljenega besedila.
bančna garancija - odprava napake v garancijski dobi - zadržnina - odpadla pravna podlaga - izročitev bančne garancije - plačilo kot strošek stečajnega postopka
Po razvezi pogodbe tožena stranka ni bila dolžna izročiti bančne garancije za odpravo napak v garancijski dobi v višini 10 % končne pogodbene vrednosti in tožeča stranka njene izročitve ne more zahtevati. Ker je na bančno garancijo vezana zadržnina, je zaradi odpadle pravne podlage za izročitev bančne garancije, odpadla sočasno pravna podlaga za plačilo zadržnine po pravilih plačila kot strošek stečajnega postopka, četudi je ta terjatev nastala pred razvezo pogodbe. Terjatve, ki so sicer nastale do razveze pogodbe, pa niso bile predmet izpolnitve, po razvezi podjemne pogodbe ne morejo biti predmet kondikcijske terjatve, zgolj te pa se v presežku nad pobotom smejo plačevati kot strošek postopka.
zamudna sodba – pravočasnost vloge – pravočasno vložen odgovor na nepristojno sodišče – strokovna napaka vložnika – sklepčnost tožbe
Vrednost spora je tožena stranka sama pravno ocenila drugače kot tožeča stranka in zavestno (torej ne po pomoti) vložila odgovor na tožbo pri drugem sodišču, za katerega je ocenila, da je stvarno pristojno. Takega ravnanja ni mogoče pripisati očitni pomoti vložnika, pač pa njegovi strokovni napaki, ki zato, ker je ni storila prava neuka stranka, ni razlog za omilitev strogega režima spoštovanja rokov.
Zakon je dovolil, da pride do situacije, ko nihče ne plača predujma in ni stečajne mase niti za plačilo stroškov stečajnega postopka (torej tudi ne za plačilo nagrade upravitelju). Hkrati pa ni določil drugega vira za plačilo stroškov, ki se plačujejo iz predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka. ZFPPIPP je torej upravitelju naložil obveznost, opraviti opraviti določena opravila, ni pa predvidel, da bi mu za to bilo mogoče tudi plačati.
Umik tožbe učinkuje neposredno in takoj in ga od trenutka, ko je izjava o umiku tožbe sprejeta, ni mogoče več preklicati. Glede na to, da se je tožena stranka že spustila v obravnavanje glavne stvari in da je na naroku za glavno obravnavo izrecno soglašala z umikom tožbe, so bili izpolnjeni vsi pogoji za izdajo sklepa o ustavitvi postopka po 188. členu ZPP.
Po členu 185/1 ZPP je potrebna za spremembo tožbe privolitev tožene stranke, če je bila tožba toženi stranki že vročena, vendar pa lahko sodišče kljub temu, da tožena stranka v spremembo tožbe ne privoli, to spremembo dopusti, če meni, da bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama. Z institutom spremembe tožbe se uresničuje načelo ekonomičnosti postopka, ki se odraža tudi v tem, da sodišče lahko na podlagi že zbranega procesnega gradiva, kot tudi na podlagi že izvedenih dokazov odloči o spremenjenem tožbenem zahtevku. V nasprotju z načelom ekonomičnosti postopka pa je dopustitev spremembe tožbe (kljub nasprotovanju tožene stranke), če prvotni in spremenjeni zahtevek nista povezana, oziroma če bi se zaradi spremembe tožbe nesorazmerno podaljšal dokazni postopek. Prav za takšno okoliščino pa je šlo v konkretnem primeru. Ker je že na podlagi določb ZPP sledil umiku tožbe tožnika, s katerim je soglašala tudi tožena stranka, le še sklep o ustavitvi postopka (čl. 188/3 ZPP) brez izvajanja kakršnegakoli nadaljnjega dokaznega postopka, bi se z dopustitvijo predlagane spremembe tožbe vsekakor nesorazmerno podaljšal dokazni postopek (tožnik je v predlagani spremembi tožbe postavil nove trditve, navajal nova dejstva, predlagal nove dokaze, …). Zato je odločitev sodišče prve stopnje, da predlagane spremembe tožbe ne dopusti, utemeljena.
ZPP člen 249, 254. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 51.
stroški izvedenca - izvedenina - pravica izvedenca do nagrade - zahtevnost izvedenskega dela
Če stranka izvedenskemu mnenju vsebinsko nasprotuje, to še ne pomeni, da izvedenec ni upravičen do nagrade za opravljeno delo in do povračila stroškov.
preživljanje mladoletnih otrok – odmera preživnine – zmožnosti staršev – dnevnice – potrebe mladoletnega otroka
Tožencu (vozniku kamiona v mednarodni špediciji) gotovo del dnevnic ostane neporabljenih. Splošno znano je, da stroški prehrane in osebne higiene niso tako visoki, da bi šofer porabil vse dnevnice. Tiste dni, ko je toženec na poti, vse njegove stroške pokrijejo dnevnice, zato mu v tistem času večji del plače ostane neporabljen.
V primeru finančnega leasinga leasingodajalec nima interesa postati lastnik stvari, prav tako tudi ni njegov interes, da v primeru odstopa od pogodbe dobi stvar vrnjeno. Pomen finančnega leasinga je financiranje, zaradi česar mora leasingodajalec dobiti vrnjena vložena sredstva, saj je v nasprotnem primeru zanje prikrajšan.