zastaranje prekrška - absolutno zastaranje - relativno zastaranje - prekinitev postopka - „ne bis in idem“
Če obstaja utemeljen sum storitve kaznivega dejanja storilke prekrška za ravnanje, ki ima tudi znake prekrška (vložena obtožnica), je logično, da v tem primeru postopek o prekršku ne teče oz. se prekine. V tem času pa ne teče le relativno zastaranje (drugi odstavek 42. člena ZP-1) brez dvoma pa teče absolutno zastaranje, ki nastopi takrat, ko poteče zastaralni rok (določba tretji odstavek 42. člena ZP-1).
stečaj zapuščine brez dedičev – stečaj zapuščine – zapuščina brez dedičev
Zaradi možnosti odklonitve prevzema zapuščine brez dedičev mora zapuščinsko sodišče pred izdajo sklepa o prenosu zapuščine brez dedičev na Republiko Slovenijo o zapuščini brez dedičev le-to obvestiti.
predhodna odredba - odločba domačega sodišča - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ustavi postopka s predhodno odredbo - plačilo terjatve
Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine (v dajatvenem delu) predstavlja sodno odločbo o denarni terjatvi, ki še ni izvršljiva, torej odločbo v smislu prvega odstavka 257. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Sodna praksa in stališče Vrhovnega sodišča Republike Slovenije o tem se ni spremenilo, niti po noveli ZIZ-E, po kateri zadošča, da upnik v predlogu za izvršbo verodostojno listino, na podlagi katere zahteva izvršbo, le določno označi in mu je predlogu ni potrebno priložiti.
Trditev tožene stranke, da je račun že plačala, je pravno-relevantna trditev za odločitev o ugovoru zoper sklep o predhodni odredbi.
ZDR člen 81, 82, 86, 88, 88/1, 88/1-1, 82. ZPP člen 286.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - obseg sodne presoje - vezanost na odpovedni razlog - dokazno breme
Delodajalec v sodnem postopku ne more razširjati dejansko opredeljenih razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi oziroma navajati in uveljavljati drugih ali dodatnih razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Tudi sodišče takšnih dodatnih razlogov ne upošteva, temveč presoja le obstoj in zakonitost odpovedi iz razloga, iz katerega je pri podani odpovedi izhajal in ga obrazložil sam delodajalec.
Tožena stranka ni pravočasno podala navedb in predlagala dokazov iz katerih bi izhajal obstoj v odpovedi zatrjevanega dejanskega razloga za prenehanje potreb po delu tožnice pod pogoji pogodbe o zaposlitvi (to je močnega upada obsega dela). Zato je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožnici, nezakonita.
dedovanje - dedni delež - darilo zapustnika - vračunanje darila
Ker med strankama ne v zapuščinskem ne v tem postopku ni bilo sporno, da je toženec od zapustnice kot darilo prejel zemljišče, parc. št. 1126/4, k. o. X, na katerem je zgradil stanovanjsko hišo, se tožencu to zemljišče kot darilo vračuna v njegov dedni delež.
ZGJS člen 5, 5/2. ZVO-1 člen 149, 149/1. SPZ člen 12. Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb za varstvo okolja člen 13.
Da bi sodišče prve stopnje lahko sledilo ugovorom tožene stranke, da nima nobenih obveznosti do tožeče stranke kot izvajalca obvezne gospodarske javne službe, bi morala tožena stranka dokazati, da je v ustreznem postopku dosegla ukinitev spornih priključkov na javni vodovod in izbris iz evidence uporabnikov v smislu 1. odstavka 12. člena Odloka o oskrbi s pitno vodo.
Ker je imela oškodovanka nasproti tožencu odškodninski zahtevek, katerega ji je plačala tožeča stranka, so na tožečo stranko prešle pravice iz naslova povračila škode, ne pa iz naslova povrnitve neupravičeno pridobljenega. Z izplačilom odškodnine pa so na zavarovalnico prešle do višine izplačane zavarovalnine vse zavarovančeve pravice nasproti tožencu kot povzročitelju škode.
Zapadlost terjatve še ni podlaga za priznanje zakonitih zamudnih obresti, ker je dolžnik te dolžan plačati v primeru zamude s plačilom, zapadlost pa pomeni le pravico zahtevati izpolnitev terjatve.
OZ člen 619, 625, 625/3, 633, 633/1, 634, 639, 639/3.
podjemna pogodba – pogodba o delu – pravočasnost grajanja napak – očitna napaka – skrita napaka
Pravočasnost grajanja napak je odvisna od tega, za kakšno napako gre, saj je treba očitno napako, ki jo je mogoče ugotoviti že z običajnim pregledom, grajati nemudoma, skrito napako pa najpozneje v enem mesecu, ko je bila odkrita.
zakoniti zastopnik – pooblastilo za zastopanje – zastopanje pred sodišči – odobritev pravnih dejanj – naloge upravnika
Čeprav pritožnik ni izkazal pooblastila za zastopanje tožnikov na podlagi zakona, to še ne pomeni, da ga lastniki stanovanj ne bi mogli posebej pooblastiti za uveljavljanje njihovih zahtevkov. Odločitev sodišča prve stopnje, ki je pritožniku dalo možnost, da odpravi pomanjkljivost v zastopanju tako, da predloži pooblastila vseh tožnikov, zato ni v nasprotju s predhodno ugotovitvijo sodišča, da pritožnik tožnikov ne more zastopati kot njihov zakoniti zastopnik na podlagi 118. člena SPZ.
Zakon je dovolil, da pride do situacije, ko nihče ne plača predujma in ni stečajne mase niti za plačilo stroškov stečajnega postopka (torej tudi ne za plačilo nagrade upravitelju). Hkrati pa ni določil drugega vira za plačilo stroškov, ki se plačujejo iz predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka. ZFPPIPP je torej upravitelju naložil obveznost, opraviti opraviti določena opravila, ni pa predvidel, da bi mu za to bilo mogoče tudi plačati.
ZPP člen 249, 254. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 51.
stroški izvedenca - izvedenina - pravica izvedenca do nagrade - zahtevnost izvedenskega dela
Če stranka izvedenskemu mnenju vsebinsko nasprotuje, to še ne pomeni, da izvedenec ni upravičen do nagrade za opravljeno delo in do povračila stroškov.
OZ člen 164, 190. ZPP člen 182, 182/3, 339, 339/2, 339/2-14.
neupravičena pridobitev – povračilo škode – denarna odškodnina – uveljavljanje več tožbenih zahtevkov v eni tožbi – eventualna kumulacija tožbenih zahtevkov – povzemanje tožbenega zahtevka v izreku sodbe – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V podrejenem tožbenem zahtevku, ki ga tožnik opira na obogatitveno oziroma odškodninsko podlago, se odraža vrednost vsake premičnine, ki jo zahteva v primarnem tožbenem zahtevku. Pravilno je pritožbeno stališče, da tožnik ni bil dolžan za vsak posamezen predmet, premičnino, postaviti ločenega podrejenega denarnega zahtevka. S primarno uveljavljanim tožbenim zahtevkom je podal več zahtevkov za vrnitev premičnin v obliki enega tožbenega predloga, glede vseh stvari skupaj in hkrati glede vsake zahtevane stvari posebej pa je podal podrejen zahtevek, kot seštevek vrednosti posameznih premičnin, katerih izročitev zahteva. Ugoditev tožbenemu zahtevku za izročitev treh premičnin ne izključuje odločanja o podrejenem zahtevku glede preostalih vtoževanih premičnin.
odstop od pogodbe – vročanje pisanj – sprememba naslova
Toženca ne opravičuje zatrjevanje, da v času vročanja pisanj ni več stanoval na naslovu, navedenem ob sklenitvi pogodbe. V skladu s točko 20 Splošnih pogojev je bil toženec dolžan o spremembi naslova takoj pisno obvestiti tožnika. Toženec ni izkazal, da je postopal v skladu s prej citirano določbo, zato mu je tožnik pravno veljavno pošiljal pisanja na znani naslov.
dodatni sklep o dedovanju – pozneje najdeno premoženje - spor o dodatni zapuščini - sporna dejstva - skupno premoženje
Pri skupnem premoženju gre za originaren način pridobitve lastninske pravice in zato zgolj vpis lastninske pravice v zemljiški knjigi na enega od zakoncev še ne pomeni, da nepremičnina ne predstavlja skupnega premoženja.
ZDR člen 109, 112, 112/1, 112/1-4, 112/2, 134. ZDoh-2 člen 44, 44/1. ZPSV člen 3, 3/3. Pravilnik o določitvi odpravnin zaradi prenehanja delovnega razmerja za namene izvajanja Zakona o dohodnini in Zakona o prispevkih za socialno varstvo člen 2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - zamuda z izplačilom plače - odpravnina - odškodnina za čas odpovednega roka - bruto - neto - prispevki za socialno varnost
Z nakazilom zneska, ki ga je tožnica navedla v zahtevi za izpolnitev obveznosti, ni prenehal razlog za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavca. Pri zamudah z izplačilom plače gre po svoji naravi za kršitev, ki je ni mogoče sanirati z naknadnim plačilom zapadlih obveznosti. Zato zgolj iz razloga, ker je tožena stranka po pisnem opozorilu ta znesek nakazala, ni mogoče šteti, da bi bila odpoved nezakonita. Posledično je na podlagi drugega odstavka 112. člena ZDR tožnica upravičena do odpravnine, določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov in do odškodnine, najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka.
V skladu z določbo 9. točke 1. odstavka 44. člena ZDoh-2 se v davčno osnovo od dohodka iz delovnega razmerja ne všteva odpravnina zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je določena kot pravica iz delovnega razmerja in jo je delodajalec dolžan izplačati na podlagi 109. člena ZDR, vendar največ do višine desetih povprečnih mesečnih plač zaposlenih v Sloveniji. Ker tožničina odpravnina presega deset povprečnih mesečnih plač zaposlenih v Sloveniji je tožena stranka dolžna od odpravnine obračunati in odvesti akontacijo dohodnine.
odstop terjatev - odgovornost za izterljivost odstopljene terjatve - pogodba o odstopu terjatve
Iz vsebine pogodbe ne izhaja, da bi se pravdni stranki glede odgovornosti odstopnika (naročnika oziroma sedaj tožene stranke) za izterljivost terjatev, kot je ta dogovorjena v drugem odstavku 4. člena pogodbe, podrobneje dogovorili, da bi torej opredelili sam pojem izterljivosti terjatve, saj nista določili, kaj štejeta kot razlog za izterljivost in po katerem trenutku se izterljivost presoja.
Odgovornosti za izterljivost, kot je dogovorjena v pogodbi, ni moč razumeti kot to terja tožeča stranka v njenem najbolj skrajnem pomenu, da bi bila odstopnikova odgovornost v zagotovilu, da bo dolžnik tudi pravilno izpolnil obveznost, kar je pravilno zaključilo že sodišče prve stopnje.
nepremoženjska škoda – pravno priznana škoda – začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti
Tri in pol meseca trajajoče težave tožnice zaradi stresa zaradi ropa, ki jih kasneje ni mogoče potrditi kot objektivno škodo, ne predstavlja začasnega zmanjšanja življenjske aktivnosti, ki bi opravičeval priznanje odškodnine.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nevarna dejavnost - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - delo na višini
Pritrjevanje „knauf“ plošč samo po sebi ni nevarna dejavnost, vendar pa je lahko takšno dejavnost mogoče opredeliti kot nevarno, če se opravlja na višini.
Zagotavljanje zaščitnih sredstev ni imelo vpliva na zlom lestve, ki je bil vzrok nezgode. Pri tem pa je potrebno upoštevati, da je namen predpisov, ki zagotavljajo varstvo in zdravje delavcev pri delu, kar najbolj zmanjšati verjetnost nastanka škodnih dogodkov, pri katerih delavec utrpi poškodbe pri delu. Če delodajalec opusti svoje dolžnosti v zvezi z zagotavljanjem varstva pri delu, ki mu jih nalagajo določbe ZVZD oziroma ustrezni podzakonski akti in delavec iz tega razloga utrpi škodo, je podana tudi krivdna odgovornost delodajalca za nastalo škodo. Objektivna predvidljiva posledica dela na višini je tudi padec delavca z lestve in posledično poškodbe delavca, prav preprečevanju tovrstne škode pa so namenjene tudi predpisane obveznosti delodajalca glede zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu.
določitev preživnine – potrebe otroka – zmožnosti zavezanca – premoženjska razmerja med staršema
Reševanja premoženjskih razmerij med partnerjema razpadle izvenzakonske skupnosti ni mogoče (pravno dopustno) mešati s preživninskimi razmerji glede skupnih otrok. Premoženjska razmerja med obema strankama je zato treba reševati ločeno. Če pa jih toženka morebiti ne želi pravno rešiti, to ne more iti na rovaš preživninskega upravičenja mladoletnega otroka.
Sodišče je dolžno listino presojati le glede tistih dejstev, ki jih z njo stranka dokazuje skladno s strankino dolžnostjo substanciranja dokaznega predloga.