določitev preživnine – potrebe otroka – zmožnosti zavezanca – premoženjska razmerja med staršema
Reševanja premoženjskih razmerij med partnerjema razpadle izvenzakonske skupnosti ni mogoče (pravno dopustno) mešati s preživninskimi razmerji glede skupnih otrok. Premoženjska razmerja med obema strankama je zato treba reševati ločeno. Če pa jih toženka morebiti ne želi pravno rešiti, to ne more iti na rovaš preživninskega upravičenja mladoletnega otroka.
Sodišče je dolžno listino presojati le glede tistih dejstev, ki jih z njo stranka dokazuje skladno s strankino dolžnostjo substanciranja dokaznega predloga.
Ker je imela oškodovanka nasproti tožencu odškodninski zahtevek, katerega ji je plačala tožeča stranka, so na tožečo stranko prešle pravice iz naslova povračila škode, ne pa iz naslova povrnitve neupravičeno pridobljenega. Z izplačilom odškodnine pa so na zavarovalnico prešle do višine izplačane zavarovalnine vse zavarovančeve pravice nasproti tožencu kot povzročitelju škode.
Zapadlost terjatve še ni podlaga za priznanje zakonitih zamudnih obresti, ker je dolžnik te dolžan plačati v primeru zamude s plačilom, zapadlost pa pomeni le pravico zahtevati izpolnitev terjatve.
Ker nastanek etažne lastnine pomeni način razdelitve solastnine, le-ta s tem preneha. To pa pomeni, da tožnica - ki trdi, da je na nepremičnini vzpostavljena etažna lastnina in je enega od posebnih delov, ki je v etažni lastnini, tudi sama kupila in v dobri veri uporabljala - ne more zahtevati ugotovitve, da je s tem na podlagi priposestvovanja pridobila solastninsko pravico. Tak tožbeni zahtevek je neodpravljivo nesklepčen.
Ob dejstvu, da etažna lastnina ni bila izvedena tudi v zemljiški knjigi, bi tožnica tožbo z ugotovitvenim zahtevkom, da je lastnica v tožbi označenega posebnega dela, morala (nujno) vložiti zoper vse zemljiškoknjižne (so)lastnike. V kolikor slednji morda niso tudi dejanski etažni lastniki, pa tudi zoper slednje.
Zahtevek, da stavbi pripadajoče zemljišče predstavljajo v tožbi navedene parcele, ki so v solasti vsakokratnih lastnikov stavbe, ki ga tožnica dejansko postavlja v korist vseh etažnih lastnikov, bi morala tožnica usmeriti zoper vse zemljiškoknjižne solastnike, ki so nujni sosporniki, in ne le enega od njih. Če bi sodišče zahtevku ugodilo, to ne bi poseglo zgolj v stvarnopravna upravičenja ene od solastnic, ampak vseh.
Ker je tožena stranka vložila pritožbo zoper zamudno sodbo šele po izteku 15-dnevnega zakonskega roka, je bilo potrebno pritožbo kot prepozno zavreči. Pri pritožbenem roku gre namreč za zakonski rok, ki se ne more podaljševati.
podjemna pogodba – ugovor neizpolnjene pogodbe – neizpolnitev stranske obveznosti – bistven del izpolnitve – predložitev dokumentacije – nastanek terjatve – prejem računa
Ugovor neizpolnjene pogodbe se lahko uveljavlja samo, če je prišlo do neizpolnitve glavne obveznosti. Neizpolnitev stranske obveznosti pogodbene stranke ni zadosten razlog za uveljavljanje ugovora.
Tudi, če je predložitev listin predstavljala del obveznosti tožnice, glede na trditve toženca ne gre za bistven del izpolnitve.
Trditev, da računa ni prejela (oziroma da ga je prejela šele tekom tega postopka), sama po sebi namreč še ne pomeni izpodbijanja temelja za nastanek terjatve ali njene višine, saj terjatev ne nastane z izstavitvijo računa in prejem računa ni pogoj za nastanek obveznosti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - rok za podajo odpovedi
Rok za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz organizacijskega razloga, je pričel teči z uveljavitvijo akta o notranji organizaciji družbe, pri čemer je tožena stranka reorganizacijo izvedla zaradi velike finančne izgube. Član uprave pa je tudi pojasnil, da se za odpoved niso odločili takoj, ko so ugotovili, da izguba raste, saj so pričakovali, da bo morda prišlo do izboljšave. Delodajalec ima pravico, da organizira delovni proces tako, kot meni, da je to zanj najbolj optimalno, pri čemer sodišče nima pravice, da presoja primernost in zakonitost organizacije, kot to vsebinsko uveljavlja tožnik. Delodajalec tudi ni dolžan, podati odpoved pogodbe takoj, ko ugotovi izgubo v poslovanju, saj je povsem logično, da poskuša pred odpuščanji delavcev izvesti različne ukrepe v izogib odpovedim. Zato je bila izpodbijana odpoved pravočasna (6. odst. 88. čl. ZDR).
odstop terjatev - odgovornost za izterljivost odstopljene terjatve - pogodba o odstopu terjatve
Iz vsebine pogodbe ne izhaja, da bi se pravdni stranki glede odgovornosti odstopnika (naročnika oziroma sedaj tožene stranke) za izterljivost terjatev, kot je ta dogovorjena v drugem odstavku 4. člena pogodbe, podrobneje dogovorili, da bi torej opredelili sam pojem izterljivosti terjatve, saj nista določili, kaj štejeta kot razlog za izterljivost in po katerem trenutku se izterljivost presoja.
Odgovornosti za izterljivost, kot je dogovorjena v pogodbi, ni moč razumeti kot to terja tožeča stranka v njenem najbolj skrajnem pomenu, da bi bila odstopnikova odgovornost v zagotovilu, da bo dolžnik tudi pravilno izpolnil obveznost, kar je pravilno zaključilo že sodišče prve stopnje.
Tožnik je podal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, zato upravičen do izplačila odpravnine, določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
S postavitvijo kolesarnice je tožnica nedvomno motila toženca v dotakratnem izvrševanjem soposesti. Pri tem niti ni pomembno, da je kolesarnico postavila znotraj mej podesta, na katerem so prej stale stopnice. Bistveno je, da je s tem spremenila dotedanji način izvrševanja soposesti tožencev na spornem dvorišču in njegovem zračnem prostoru.
stečaj zapuščine brez dedičev – stečaj zapuščine – zapuščina brez dedičev
Zaradi možnosti odklonitve prevzema zapuščine brez dedičev mora zapuščinsko sodišče pred izdajo sklepa o prenosu zapuščine brez dedičev na Republiko Slovenijo o zapuščini brez dedičev le-to obvestiti.
oporočno razpolaganje – nadomestitev – smrt oporočnega dediča pred zapustnikom – razlaga oporoke
Ker je oporočni dedič umrl pred zapustnikom, po ZD pa ni vstopne pravice potomcev, je nastopilo zakonito dedovanje. Tekst oporoke je bil jasen in ga ni treba razlagati. S tem, ko je oporočitelj določil pritožnika za dediča svoji oporočni dedinji, ta določba ne more biti veljavna.
SRS točka 5, 5.28, 5.31, 5.46. ZFPPIPP člen 137, 219, 219/1, 219/3, 221.
razveljavitev prisilne poravnave – goljufiv način - popravek terjatve – odpis terjatve – razkritje finančnega položaja
Odpis terjatve je dokončen izbris iz poslovnih knjig. Pomeni, da se podjetje odpove njeni nadaljnji izterjavi. Popravek vrednosti pa na ločenem kontu popravlja osnovno terjatev, ker obstaja domneva, da ta ne bo poravnana. Posledica tega je, da se na drugem kontu zabeleži prevrednotovalni poslovni odhodek. Oblikovani popravek je tako samo izkazani popravek terjatve, medtem ko sama terjatev še vedno obstaja in se na tej podlagi vodijo vse aktivnosti za njeno izterjavo.
Namen prisilne poravnave ni v poplačilu upnikov iz celotnega dolžnikovega premoženja, temveč v poplačilu upnikov v dogovorjenem, najboljšem možnem obsegu, ki je ugodnejši, kot če bi bil nad njim začet stečajni postopek, na način, ki dolžniku omogoča nadaljnje pozitivno poslovanje. Brez dvoma je tako pomembno, da dolžnik upnikom razkrije svoj realni finančni položaj in jim glede na to poda predlog prisilne poravnave. Pri tem pa jim ne more (in ne sme) ponuditi plačila iz sredstev, ki jih še nima in za katera dvomi, da jih bo dobil.
predhodna odredba - odločba domačega sodišča - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ustavi postopka s predhodno odredbo - plačilo terjatve
Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine (v dajatvenem delu) predstavlja sodno odločbo o denarni terjatvi, ki še ni izvršljiva, torej odločbo v smislu prvega odstavka 257. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Sodna praksa in stališče Vrhovnega sodišča Republike Slovenije o tem se ni spremenilo, niti po noveli ZIZ-E, po kateri zadošča, da upnik v predlogu za izvršbo verodostojno listino, na podlagi katere zahteva izvršbo, le določno označi in mu je predlogu ni potrebno priložiti.
Trditev tožene stranke, da je račun že plačala, je pravno-relevantna trditev za odločitev o ugovoru zoper sklep o predhodni odredbi.
Ugovor krajevne pristojnosti je treba dati v ugovoru zoper sklep o izvršbi, ki je bil izdan na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ker drugi in šesti odstavek 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju določata, da morata upnik že v predlogu za izvršbo, dolžnik pa v ugovoru zoper sklep o izvršbi, uveljavljati sporazum o krajevni pristojnosti.
Pogodba o odkupu terjatev je prodajna pogodba - torej dvostranska odplačna pogodba, katere sklenitev ne more povzročiti zmanjšanja čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika in torej nima značilnosti izpodbojnega pravnega dejanja.
Pravno dejanje pobota je mogoče izpodbiti, če se za njim skriva dogovor o nadomestni izpolnitvi. Za takšno situacijo gre, kadar stečajni dolžnik kot prodajalec sklene prodajno pogodbo (v obravnavanem primeru pogodbo o odkupu terjatev) z upnikom, ki že ima terjatev nasproti stečajnemu dolžniku, z namenom, da se pobotata prejšnja terjatev upnika in na podlagi prodajne pogodbe nastala terjatev stečajnega dolžnika.
Če je pogodba razvezana, sta obe stranki prosti svojih obveznosti, razen obveznosti za povrnitev morebitne škode. Tožnik je torej upravičen zahtevati od toženca plačilo odškodnine zaradi kršitve pogodbe.
Umik tožbe učinkuje neposredno in takoj in ga od trenutka, ko je izjava o umiku tožbe sprejeta, ni mogoče več preklicati. Glede na to, da se je tožena stranka že spustila v obravnavanje glavne stvari in da je na naroku za glavno obravnavo izrecno soglašala z umikom tožbe, so bili izpolnjeni vsi pogoji za izdajo sklepa o ustavitvi postopka po 188. členu ZPP.
Po členu 185/1 ZPP je potrebna za spremembo tožbe privolitev tožene stranke, če je bila tožba toženi stranki že vročena, vendar pa lahko sodišče kljub temu, da tožena stranka v spremembo tožbe ne privoli, to spremembo dopusti, če meni, da bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama. Z institutom spremembe tožbe se uresničuje načelo ekonomičnosti postopka, ki se odraža tudi v tem, da sodišče lahko na podlagi že zbranega procesnega gradiva, kot tudi na podlagi že izvedenih dokazov odloči o spremenjenem tožbenem zahtevku. V nasprotju z načelom ekonomičnosti postopka pa je dopustitev spremembe tožbe (kljub nasprotovanju tožene stranke), če prvotni in spremenjeni zahtevek nista povezana, oziroma če bi se zaradi spremembe tožbe nesorazmerno podaljšal dokazni postopek. Prav za takšno okoliščino pa je šlo v konkretnem primeru. Ker je že na podlagi določb ZPP sledil umiku tožbe tožnika, s katerim je soglašala tudi tožena stranka, le še sklep o ustavitvi postopka (čl. 188/3 ZPP) brez izvajanja kakršnegakoli nadaljnjega dokaznega postopka, bi se z dopustitvijo predlagane spremembe tožbe vsekakor nesorazmerno podaljšal dokazni postopek (tožnik je v predlagani spremembi tožbe postavil nove trditve, navajal nova dejstva, predlagal nove dokaze, …). Zato je odločitev sodišče prve stopnje, da predlagane spremembe tožbe ne dopusti, utemeljena.