Pogodba o odkupu terjatev je prodajna pogodba - torej dvostranska odplačna pogodba, katere sklenitev ne more povzročiti zmanjšanja čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika in torej nima značilnosti izpodbojnega pravnega dejanja.
Pravno dejanje pobota je mogoče izpodbiti, če se za njim skriva dogovor o nadomestni izpolnitvi. Za takšno situacijo gre, kadar stečajni dolžnik kot prodajalec sklene prodajno pogodbo (v obravnavanem primeru pogodbo o odkupu terjatev) z upnikom, ki že ima terjatev nasproti stečajnemu dolžniku, z namenom, da se pobotata prejšnja terjatev upnika in na podlagi prodajne pogodbe nastala terjatev stečajnega dolžnika.
Ugovor krajevne pristojnosti je treba dati v ugovoru zoper sklep o izvršbi, ki je bil izdan na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ker drugi in šesti odstavek 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju določata, da morata upnik že v predlogu za izvršbo, dolžnik pa v ugovoru zoper sklep o izvršbi, uveljavljati sporazum o krajevni pristojnosti.
Zakon je dovolil, da pride do situacije, ko nihče ne plača predujma in ni stečajne mase niti za plačilo stroškov stečajnega postopka (torej tudi ne za plačilo nagrade upravitelju). Hkrati pa ni določil drugega vira za plačilo stroškov, ki se plačujejo iz predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka. ZFPPIPP je torej upravitelju naložil obveznost, opraviti opraviti določena opravila, ni pa predvidel, da bi mu za to bilo mogoče tudi plačati.
odstop od pogodbe – vročanje pisanj – sprememba naslova
Toženca ne opravičuje zatrjevanje, da v času vročanja pisanj ni več stanoval na naslovu, navedenem ob sklenitvi pogodbe. V skladu s točko 20 Splošnih pogojev je bil toženec dolžan o spremembi naslova takoj pisno obvestiti tožnika. Toženec ni izkazal, da je postopal v skladu s prej citirano določbo, zato mu je tožnik pravno veljavno pošiljal pisanja na znani naslov.
dodatni sklep o dedovanju – pozneje najdeno premoženje - spor o dodatni zapuščini - sporna dejstva - skupno premoženje
Pri skupnem premoženju gre za originaren način pridobitve lastninske pravice in zato zgolj vpis lastninske pravice v zemljiški knjigi na enega od zakoncev še ne pomeni, da nepremičnina ne predstavlja skupnega premoženja.
S postavitvijo kolesarnice je tožnica nedvomno motila toženca v dotakratnem izvrševanjem soposesti. Pri tem niti ni pomembno, da je kolesarnico postavila znotraj mej podesta, na katerem so prej stale stopnice. Bistveno je, da je s tem spremenila dotedanji način izvrševanja soposesti tožencev na spornem dvorišču in njegovem zračnem prostoru.
Če je pogodba razvezana, sta obe stranki prosti svojih obveznosti, razen obveznosti za povrnitev morebitne škode. Tožnik je torej upravičen zahtevati od toženca plačilo odškodnine zaradi kršitve pogodbe.
odstop terjatev - odgovornost za izterljivost odstopljene terjatve - pogodba o odstopu terjatve
Iz vsebine pogodbe ne izhaja, da bi se pravdni stranki glede odgovornosti odstopnika (naročnika oziroma sedaj tožene stranke) za izterljivost terjatev, kot je ta dogovorjena v drugem odstavku 4. člena pogodbe, podrobneje dogovorili, da bi torej opredelili sam pojem izterljivosti terjatve, saj nista določili, kaj štejeta kot razlog za izterljivost in po katerem trenutku se izterljivost presoja.
Odgovornosti za izterljivost, kot je dogovorjena v pogodbi, ni moč razumeti kot to terja tožeča stranka v njenem najbolj skrajnem pomenu, da bi bila odstopnikova odgovornost v zagotovilu, da bo dolžnik tudi pravilno izpolnil obveznost, kar je pravilno zaključilo že sodišče prve stopnje.
Ker je tožena stranka vložila pritožbo zoper zamudno sodbo šele po izteku 15-dnevnega zakonskega roka, je bilo potrebno pritožbo kot prepozno zavreči. Pri pritožbenem roku gre namreč za zakonski rok, ki se ne more podaljševati.
preživljanje mladoletnih otrok – odmera preživnine – zmožnosti staršev – dnevnice – potrebe mladoletnega otroka
Tožencu (vozniku kamiona v mednarodni špediciji) gotovo del dnevnic ostane neporabljenih. Splošno znano je, da stroški prehrane in osebne higiene niso tako visoki, da bi šofer porabil vse dnevnice. Tiste dni, ko je toženec na poti, vse njegove stroške pokrijejo dnevnice, zato mu v tistem času večji del plače ostane neporabljen.
prekinitev zapuščinskega postopka – manj verjetna pravica – sklep o napotitvi na pravdo – vezanost na vsebino sklepa
Na pot pravde napoteni dedič ni vezan na vsebino sklepa o napotitvi na pravdo, zato pritožnik lahko tožbeni zahtevek oblikuje tudi drugače in z njim uveljavlja kaj manj (ali kaj več), od tistega, kar je vsebovano v napotitvenem sklepu.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-3. ZPP člen 181.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela – pravni interes
Potem ko je tožniku, ki je podal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, že prenehalo delovno razmerje, mu je tožena stranka podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neopravičenega izostanka. Delodajalec delavcu ne more po prenehanju delovnega razmerja podati izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, zato je izpodbijana izredna odpoved tožene stranke nezakonita.
Tožnik je izkazal pravni interes za izpodbijanje izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, saj je imel s toženo stranko sklenjeno pogodbo o izobraževanju, iz katere izhaja, da se tožnik obvezuje, da bo po končanem izobraževanju ostal na delu pri delodajalcu še najmanj dobo, ekvivalentno dobi trajanja izobraževanja, pri čemer se izrecno strinja, da bo delodajalcu povrnil vse stroške iz izobraževanja, skupaj z obrestmi, v primeru, če mu preneha zaposlitev pri delodajalcu po njegovi volji ali krivdi pred potekom obdobja, ali če delavec ne zaključi izobraževanja v predpisanem roku.
Če gre za enkratno motilno dejanje, mora biti takšno, da odločilneje poseže v posestnikovo mirno uživanje posesti. Parkiranje osebnega avtomobila na tuji nepremičnini zaradi telefonskega pogovora in brskanja po rokovniku ne predstavlja takšnega dejanskega stanja, zaradi katerega je dopustno pravno varstvo.
sprememba tožbe – neskladje med izrekom in obrazložitvijo - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Izreka o dovolitvi spremembe tožbe v izpodbijani odločbi ni. Gre sicer za relativno kršitev postopka, česar v pritožbenem postopku v sporu majhne vrednosti ni mogoče pritožbeno grajati. Vendar je sam izrek sodbe, ki v celoti sledi prvotnemu - nespremenjenemu tožbenemu zahtevku (ko v celoti ohranja v veljavi sklep o izvršbi), in ne spremenjenemu tožbenemu zahtevku nasprotuje navedenim razlogom sodbe.
prisilna poravnava - pravnomočen sklep o potrditvi prisilne poravnave - sklep o izvršbi - nadaljevanje izvršilnega postopka
Sklep o izvršbi je postal pravnomočen pred pravnomočnostjo sklepa o potrditvi prisilne poravnave, zato je treba v izreku sklepa o nadaljevanju prekinjenega postopka odločiti tudi o obsegu nadaljevanja postopka izvršbe.
predhodna odredba - odločba domačega sodišča - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ustavi postopka s predhodno odredbo - plačilo terjatve
Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine (v dajatvenem delu) predstavlja sodno odločbo o denarni terjatvi, ki še ni izvršljiva, torej odločbo v smislu prvega odstavka 257. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Sodna praksa in stališče Vrhovnega sodišča Republike Slovenije o tem se ni spremenilo, niti po noveli ZIZ-E, po kateri zadošča, da upnik v predlogu za izvršbo verodostojno listino, na podlagi katere zahteva izvršbo, le določno označi in mu je predlogu ni potrebno priložiti.
Trditev tožene stranke, da je račun že plačala, je pravno-relevantna trditev za odločitev o ugovoru zoper sklep o predhodni odredbi.
zamudna sodba – pravočasnost vloge – pravočasno vložen odgovor na nepristojno sodišče – strokovna napaka vložnika – sklepčnost tožbe
Vrednost spora je tožena stranka sama pravno ocenila drugače kot tožeča stranka in zavestno (torej ne po pomoti) vložila odgovor na tožbo pri drugem sodišču, za katerega je ocenila, da je stvarno pristojno. Takega ravnanja ni mogoče pripisati očitni pomoti vložnika, pač pa njegovi strokovni napaki, ki zato, ker je ni storila prava neuka stranka, ni razlog za omilitev strogega režima spoštovanja rokov.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VSL0066102
ZP-1 člen 201, 201/5.
zavarovanje izvršitve odločbe – odvzem dokumentov tujcu iz Evropske skupnosti
Zaradi zavarovanja izvršitve odločbe je mogoče začasno odvzeti dokumente (potni list, vozniško dovoljenje in druge dokumente) tudi tujcem iz Evropske skupnosti.
bančna garancija - odprava napake v garancijski dobi - zadržnina - odpadla pravna podlaga - izročitev bančne garancije - plačilo kot strošek stečajnega postopka
Po razvezi pogodbe tožena stranka ni bila dolžna izročiti bančne garancije za odpravo napak v garancijski dobi v višini 10 % končne pogodbene vrednosti in tožeča stranka njene izročitve ne more zahtevati. Ker je na bančno garancijo vezana zadržnina, je zaradi odpadle pravne podlage za izročitev bančne garancije, odpadla sočasno pravna podlaga za plačilo zadržnine po pravilih plačila kot strošek stečajnega postopka, četudi je ta terjatev nastala pred razvezo pogodbe. Terjatve, ki so sicer nastale do razveze pogodbe, pa niso bile predmet izpolnitve, po razvezi podjemne pogodbe ne morejo biti predmet kondikcijske terjatve, zgolj te pa se v presežku nad pobotom smejo plačevati kot strošek postopka.