zastaranje prekrška - absolutno zastaranje - relativno zastaranje - prekinitev postopka - „ne bis in idem“
Če obstaja utemeljen sum storitve kaznivega dejanja storilke prekrška za ravnanje, ki ima tudi znake prekrška (vložena obtožnica), je logično, da v tem primeru postopek o prekršku ne teče oz. se prekine. V tem času pa ne teče le relativno zastaranje (drugi odstavek 42. člena ZP-1) brez dvoma pa teče absolutno zastaranje, ki nastopi takrat, ko poteče zastaralni rok (določba tretji odstavek 42. člena ZP-1).
ŠOLSTVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ARBITRAŽNO PRAVO – LOKALNA SAMOUPRAVA – USTAVNO PRAVO
VSL0063642
URS člen 140, 140/2. OZ člen 197. ZOsn člen 56, 56/2. ZOFVI člen 81, 81/7. ZOFVI-A člen 22, 22/2, 23, 45, 45/2. ZLS člen 24, 25.
stroški prevoza učencev po nevarnih poteh - brezplačen šolski prevoz – naloge iz državne pristojnosti – financiranje občin – sodna pristojnost
Stroški prevozov po nevarnih poteh ne sodijo v okvir finančnih izravnav (zagotovljena poraba, primerna poraba) po ZFO in njegovi noveli iz leta 1998. Upoštevaje, da je država z ZOFVI dodatno (poleg financiranja občin v okviru finančnih izravnav) prevzela tudi financiranje brezplačnih prevozov učencev osnovnih šol po nevarnih poteh, je s tem povezanimi zahtevki občine na mestu uporaba analogije s financiranjem nalog, ki jih država prenese na občine.
V predmetnem sporu bi bila pravilna pot za uveljavljanje izpolnitvenega zahtevka arbitraža.
Eno temeljnih načel pravdnega postopka je načelo kontradiktornosti iz prvega odstavka 5. člena ZPP, ki je neposredni izraz pravice do enakega varstva pravic v postopku iz 22. člena Ustave RS. To načelo se nanaša tudi na dokazni postopek, stranka ima namreč pravico, da sodeluje v dokaznem postopku, predlaga dokaze in se izreče o dokaznih predlogih nasprotne stranke. Tej pravici na drugi strani ustreza obveznost sodišča, da predlagane dokaze izvede, pri čemer ta obveznost sicer ni absolutna. Sodišče namreč ni dolžno slediti dokaznim predlogom strank, če naj bi se z njimi ugotavljalo dejstvo, ki po pravni naravi sodišča ni relevantno, ali če gre za dokaz, ki je popolnoma neprimeren za ugotovitev nekega dejstva, prepozen, pavšalen ali nesubstanciran. V dokaznem postopku sodišče tudi ni dolžno izvesti dokazov za ugotovitev nekega dejstva, ki je že dokazano, ne velja pa nasprotno; sodišče namreč ne sme zavrniti izvedbe nekega dokaza z argumentom, da je že prepričano o nasprotnem. Razlogi za zavrnitev predlaganih dokazov zato niso utemeljeni.
Z neupravičeno zavrnitvijo dokaznega predloga je sodišče prve stopnje tožniku kršilo pravico do sodelovanja v postopku, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba - nastanek težko nadomestljive škode
Če vozili nista istega cenovnega razreda, to ne pomeni, da upnik z nadomestnim vozilom ni mogel sestankovati s potencialnimi strankami, da ni in ne bo mogel pridobivati dohodkov, da je in bo moral najeti drugo vozilo, kar naj bi povzročilo dodatne stroške oziroma neugodnosti.
OSEBNOSTNE PRAVICE - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0075556
OZ člen 134, 179.
kršitev osebnostnih pravic - razžalitev v tisku - plačilo odškodnine – objektivno žaljiv zapis
Žalitve so izrazi omalovaževanja ali zaničevanja, žaljive vrednostne sodbe, obrekovanje, žaljive obdolžitve, očitanje kaznivega dejanja z namenom zaničevanja, pa tudi resnične trditve, če so izrečene na žaljiv način. Pri presoji, ali je zapis objektivno žaljiv, je treba izhajati iz razumevanja povprečnega bralca in upoštevati celovit, povprečen in osrednji pomen izjavljenega besedila.
S tem, ko sodišče pri odločitvi ni upoštevalo že plačanega dela odškodnine v valorizirani višini, je zmotno uporabilo materialno pravo.
Ker je bila med pravdnima strankama sporna samo višina škode, ne pa tudi temelj, je sodišče prve stopnje brez pravne podlage pri ugotavljanju uspeha strank v postopku, upoštevalo tako uspeh po temelju kot uspeh po višini.
Ker je tožena stranka vložila pritožbo zoper zamudno sodbo šele po izteku 15-dnevnega zakonskega roka, je bilo potrebno pritožbo kot prepozno zavreči. Pri pritožbenem roku gre namreč za zakonski rok, ki se ne more podaljševati.
OZ člen 164, 190. ZPP člen 182, 182/3, 339, 339/2, 339/2-14.
neupravičena pridobitev – povračilo škode – denarna odškodnina – uveljavljanje več tožbenih zahtevkov v eni tožbi – eventualna kumulacija tožbenih zahtevkov – povzemanje tožbenega zahtevka v izreku sodbe – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V podrejenem tožbenem zahtevku, ki ga tožnik opira na obogatitveno oziroma odškodninsko podlago, se odraža vrednost vsake premičnine, ki jo zahteva v primarnem tožbenem zahtevku. Pravilno je pritožbeno stališče, da tožnik ni bil dolžan za vsak posamezen predmet, premičnino, postaviti ločenega podrejenega denarnega zahtevka. S primarno uveljavljanim tožbenim zahtevkom je podal več zahtevkov za vrnitev premičnin v obliki enega tožbenega predloga, glede vseh stvari skupaj in hkrati glede vsake zahtevane stvari posebej pa je podal podrejen zahtevek, kot seštevek vrednosti posameznih premičnin, katerih izročitev zahteva. Ugoditev tožbenemu zahtevku za izročitev treh premičnin ne izključuje odločanja o podrejenem zahtevku glede preostalih vtoževanih premičnin.
preživljanje mladoletnih otrok – odmera preživnine – zmožnosti staršev – dnevnice – potrebe mladoletnega otroka
Tožencu (vozniku kamiona v mednarodni špediciji) gotovo del dnevnic ostane neporabljenih. Splošno znano je, da stroški prehrane in osebne higiene niso tako visoki, da bi šofer porabil vse dnevnice. Tiste dni, ko je toženec na poti, vse njegove stroške pokrijejo dnevnice, zato mu v tistem času večji del plače ostane neporabljen.
procesna sposobnost stranke - izbris iz sodnega registra – prenehanje družbe zaradi pripojitve – univerzalno pravno nasledstvo – poprava predloga za izvršbo
Vrnitev tožbe (predloga) v popravo je po sodni praksi možna le v primerih, ko tožnik toženo stranko poimenuje napačno ali ne dovolj natančno, ne pa v primerih, ko oseba, navedena kot stranka, že ob vložitvi tožbe (predloga) ni več obstajala. To velja ne glede na to, da je pravna oseba prenehala s pripojitvijo, to je na način, ki ima za posledico univerzalno pravno nasledstvo prevzemne družbe.
Samo takrat, ko so vsi pogoji iz 1. odstavka 104. člena SZ-1 izpolnjeni kumulativno, lahko izjemne okoliščine, v katerih se je znašel najemnik neprofitnega stanovanja, preprečijo odpoved najemne pogodbe zaradi neplačevanja najemnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0071789
Haaška konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče člen 3, 4, 9, 11.
spor z mednarodnim elementom - prometna nesreča v tujini – uporaba prava – odškodnina za nepremoženjsko škodo – prevozni stroški
Če je bilo v nesreči udeleženo samo eno vozilo in je to vozilo registrirano v kakšni drugi državi, ne pa v tisti, v kateri se je pripetila nesreča, je treba uporabiti zakonodajo države registracije vozila, če oškodovanec nima prebivališča v državi, kjer se je zgodila prometna nesreča.
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – denarna odškodnina – strah – skaženost – telesne bolečine in nevšečnosti – duševne bolečine zaradi trajnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti – bodoča škoda – več zlomov – pretres možganov
Bodoča škoda v konkretnem primeru so tudi bolečine. Pri odmeri odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti je treba upoštevati tudi občasne bolečine manjše intenzivnosti zaradi brazgotin v poškodovanih in operiranih predelih ter sprememb v sklepih, ki bodo tožnika spremljale tudi v bodoče.
Ker je nezavest prekrila primarni strah, je bil tožnik prizadet zgolj zaradi strahu za izid zdravljenja.
objektivna odgovornost – nevarna dejavnost – spremstvo in varstvo varovancev
Nepričakovanost varovankinih ravnanj in zaradi nepričakovanosti fizična neobvladljivost teh ravnanj sta tisti okoliščini, ki utemeljujeta opredelitev spremstva in varstva varovanke za nevarno dejavnost.
Objektivna odgovornost ima poseben pomen pri varstvu oškodovancev v primerih velikih škod. Tožnici nastala škoda res ni velika, bilo pa bi nepravično, da zgolj zaradi njene višine in ker tovrstni škodni dogodki niso pogosti, do povrnitve škode ne bi bila upravičena. Tožnica je škodo utrpela pri opravljanju poklicne dejavnosti, pri opravljanju dela, ki ji je bilo odrejeno in način njegovega izvajanja predpisan. Delo je bila dolžna opraviti skrbno; zaradi dela s človekom z veliko odgovornostjo in požrtvovalnostjo, tudi na račun lastne varnosti. V takih okoliščinah ni sprejemljivo, da do škode ne bi bila upravičena zgolj zato, ker škoda ni velika in ker nevarnost, ki ji je bila izpostavljena, velikokrat ne privede do velike škode.
lastninska pravica – premičnina – nedopustnost izvršbe – uporaba stvari
Lastnik avtomobila je tisti, ki mu je bil z razpolagalnim pravnim poslom izročen v posest ne glede na to, kdo je kot lastnik vpisan v uradno evidenco za motorna vozila.
S postavitvijo kolesarnice je tožnica nedvomno motila toženca v dotakratnem izvrševanjem soposesti. Pri tem niti ni pomembno, da je kolesarnico postavila znotraj mej podesta, na katerem so prej stale stopnice. Bistveno je, da je s tem spremenila dotedanji način izvrševanja soposesti tožencev na spornem dvorišču in njegovem zračnem prostoru.
Če je pogodba razvezana, sta obe stranki prosti svojih obveznosti, razen obveznosti za povrnitev morebitne škode. Tožnik je torej upravičen zahtevati od toženca plačilo odškodnine zaradi kršitve pogodbe.
Ker nastanek etažne lastnine pomeni način razdelitve solastnine, le-ta s tem preneha. To pa pomeni, da tožnica - ki trdi, da je na nepremičnini vzpostavljena etažna lastnina in je enega od posebnih delov, ki je v etažni lastnini, tudi sama kupila in v dobri veri uporabljala - ne more zahtevati ugotovitve, da je s tem na podlagi priposestvovanja pridobila solastninsko pravico. Tak tožbeni zahtevek je neodpravljivo nesklepčen.
Ob dejstvu, da etažna lastnina ni bila izvedena tudi v zemljiški knjigi, bi tožnica tožbo z ugotovitvenim zahtevkom, da je lastnica v tožbi označenega posebnega dela, morala (nujno) vložiti zoper vse zemljiškoknjižne (so)lastnike. V kolikor slednji morda niso tudi dejanski etažni lastniki, pa tudi zoper slednje.
Zahtevek, da stavbi pripadajoče zemljišče predstavljajo v tožbi navedene parcele, ki so v solasti vsakokratnih lastnikov stavbe, ki ga tožnica dejansko postavlja v korist vseh etažnih lastnikov, bi morala tožnica usmeriti zoper vse zemljiškoknjižne solastnike, ki so nujni sosporniki, in ne le enega od njih. Če bi sodišče zahtevku ugodilo, to ne bi poseglo zgolj v stvarnopravna upravičenja ene od solastnic, ampak vseh.