Golo dejstvo pripojitve ne pomeni dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali drugačnega razpolaganja s premoženjem, zaradi katerega bi bila uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. S pripojitvijo je prešlo na prevzemno družbo vse premoženje ter pravice in obveznosti prevzete družbe.
procesna sposobnost stranke - izbris iz sodnega registra – prenehanje družbe zaradi pripojitve – univerzalno pravno nasledstvo – poprava predloga za izvršbo
Vrnitev tožbe (predloga) v popravo je po sodni praksi možna le v primerih, ko tožnik toženo stranko poimenuje napačno ali ne dovolj natančno, ne pa v primerih, ko oseba, navedena kot stranka, že ob vložitvi tožbe (predloga) ni več obstajala. To velja ne glede na to, da je pravna oseba prenehala s pripojitvijo, to je na način, ki ima za posledico univerzalno pravno nasledstvo prevzemne družbe.
Umik tožbe učinkuje neposredno in takoj in ga od trenutka, ko je izjava o umiku tožbe sprejeta, ni mogoče več preklicati. Glede na to, da se je tožena stranka že spustila v obravnavanje glavne stvari in da je na naroku za glavno obravnavo izrecno soglašala z umikom tožbe, so bili izpolnjeni vsi pogoji za izdajo sklepa o ustavitvi postopka po 188. členu ZPP.
Po členu 185/1 ZPP je potrebna za spremembo tožbe privolitev tožene stranke, če je bila tožba toženi stranki že vročena, vendar pa lahko sodišče kljub temu, da tožena stranka v spremembo tožbe ne privoli, to spremembo dopusti, če meni, da bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama. Z institutom spremembe tožbe se uresničuje načelo ekonomičnosti postopka, ki se odraža tudi v tem, da sodišče lahko na podlagi že zbranega procesnega gradiva, kot tudi na podlagi že izvedenih dokazov odloči o spremenjenem tožbenem zahtevku. V nasprotju z načelom ekonomičnosti postopka pa je dopustitev spremembe tožbe (kljub nasprotovanju tožene stranke), če prvotni in spremenjeni zahtevek nista povezana, oziroma če bi se zaradi spremembe tožbe nesorazmerno podaljšal dokazni postopek. Prav za takšno okoliščino pa je šlo v konkretnem primeru. Ker je že na podlagi določb ZPP sledil umiku tožbe tožnika, s katerim je soglašala tudi tožena stranka, le še sklep o ustavitvi postopka (čl. 188/3 ZPP) brez izvajanja kakršnegakoli nadaljnjega dokaznega postopka, bi se z dopustitvijo predlagane spremembe tožbe vsekakor nesorazmerno podaljšal dokazni postopek (tožnik je v predlagani spremembi tožbe postavil nove trditve, navajal nova dejstva, predlagal nove dokaze, …). Zato je odločitev sodišče prve stopnje, da predlagane spremembe tožbe ne dopusti, utemeljena.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070396
ZPP člen 108, 108/1, 311, 311/1. ZASP člen 159, 167.
javno priobčevanje fonogramov – nadomestilo za uporabo sorodnih glasbenih pravic – zapadlost zahtevka na poročanje – določen zahtevek – pomanjkljiva tožba – poziv na popravo tožbe
Tožbeni zahtevek v obravnavanem delu ni določen, kot bi moral biti. V tej situaciji bi moralo sodišče prve stopnje ravnati v skladu z določbo prvega odstavka 108. člena ZPP in tožečo stranko pozvati, da tožbo v tem delu popravi, ne pa izdati zamudne sodbe, s katero je tožbeni zahtevek zavrnilo.
Zahtevek, naj tožena stranka redno mesečno poroča vnaprej, torej od dne izdaje sodbe dalje, ni utemeljen, ker sme sodišče toženi stranki naložiti, naj opravi določeno dajatev le tedaj, če je ta zapadla do konca glavne obravnave.
odločitev o pravdnih stroških – posebne okoliščine primera – delni uspeh strank
Uspeh v pravdi je treba ocenjevati ne le matematično, pač pa upoštevaje vse okoliščine primera. Odločitev o stroških mora biti razumna, življenjsko sprejemljiva in pravična.
OZ določa dva pogoja potrebna za utemeljenost tožbe na izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj, in sicer zapadlost terjatve in neplačevitost. Terjatev mora biti zapadla, ne glede na to, kdaj je nastala, neplačevitost pa mora biti objektivna, oziroma, da dolžnikovo premoženje ne zadošča za poplačilo upnika. Upnik je tisti, ki mora dokazati dolžnikovo neplačevitost. Pri tem pride kot dokaz objektivne neplačevitosti v poštev predvsem dejstvo, da je bila delno ali v celoti neuspešna izvršba denarne terjatve na dolžnikovo premoženje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070353
ZPP člen 214, 214/1.
pogodba o leasingu – odpoved pogodbe – vračilo predmeta leasinga – vrednost predmeta – priznana dejstva
Toženec je le v odgovoru na tožbo, pa še to povsem pavšalno, ugovarjal, da je bil rezalni stroj prodan pod tržno vrednostjo. Tožnica je v zvezi z navedenim obširno pojasnila razloge za nižji izkupiček pri prodaji stroja, ki jim toženec ni ugovarjal, zato je prvostopenjsko sodišče pravilno štelo te navedbe za neprerekane in posledično tudi zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje tožnika in priče.
oporočno razpolaganje – nadomestitev – smrt oporočnega dediča pred zapustnikom – razlaga oporoke
Ker je oporočni dedič umrl pred zapustnikom, po ZD pa ni vstopne pravice potomcev, je nastopilo zakonito dedovanje. Tekst oporoke je bil jasen in ga ni treba razlagati. S tem, ko je oporočitelj določil pritožnika za dediča svoji oporočni dedinji, ta določba ne more biti veljavna.
SRS točka 5, 5.28, 5.31, 5.46. ZFPPIPP člen 137, 219, 219/1, 219/3, 221.
razveljavitev prisilne poravnave – goljufiv način - popravek terjatve – odpis terjatve – razkritje finančnega položaja
Odpis terjatve je dokončen izbris iz poslovnih knjig. Pomeni, da se podjetje odpove njeni nadaljnji izterjavi. Popravek vrednosti pa na ločenem kontu popravlja osnovno terjatev, ker obstaja domneva, da ta ne bo poravnana. Posledica tega je, da se na drugem kontu zabeleži prevrednotovalni poslovni odhodek. Oblikovani popravek je tako samo izkazani popravek terjatve, medtem ko sama terjatev še vedno obstaja in se na tej podlagi vodijo vse aktivnosti za njeno izterjavo.
Namen prisilne poravnave ni v poplačilu upnikov iz celotnega dolžnikovega premoženja, temveč v poplačilu upnikov v dogovorjenem, najboljšem možnem obsegu, ki je ugodnejši, kot če bi bil nad njim začet stečajni postopek, na način, ki dolžniku omogoča nadaljnje pozitivno poslovanje. Brez dvoma je tako pomembno, da dolžnik upnikom razkrije svoj realni finančni položaj in jim glede na to poda predlog prisilne poravnave. Pri tem pa jim ne more (in ne sme) ponuditi plačila iz sredstev, ki jih še nima in za katera dvomi, da jih bo dobil.
OZ člen 150,153. ZVZD člen 5,6,8,9. ZPP člen 87, 96.
smrt bližnjega - nesreča pri delu - nevarna dejavnost - soprispevek delavca k škodnemu dogodku – delo na višini – varnostni pas
Pritožbeno sodišče je upoštevalo podrejeno vlogo pokojnika naproti delodajalcu, hkrati pa tudi okoliščino, da je bil pokojnik delavec z dvajsetletnimi izkušnjami, ki bi lahko in moral zahtevati od delodajalca, da zagotovi izvajanje del na strehi v skladu s Splošnimi navodili za varno delo na strehah. Tudi sodna praksa mora s svojimi odločitvami prispevati, da se zagotavljajo pogoji varnosti in zdravja pri delu, kar pomeni, da morajo vsi udeleženci delovnega procesa vzpostavljati pogoje za varno delo, kar izhaja tudi iz določb ZVZD, razmejitev (obseg) odgovornosti med delodajalcem in zaposlenim pa je odvisna od okoliščin posameznega primera. Iz navedenih razlogov pritožbeno sodišče ocenjuje, da je pokojnik soprispeval k škodnemu dogodku v višini 10%.
Ker nastanek etažne lastnine pomeni način razdelitve solastnine, le-ta s tem preneha. To pa pomeni, da tožnica - ki trdi, da je na nepremičnini vzpostavljena etažna lastnina in je enega od posebnih delov, ki je v etažni lastnini, tudi sama kupila in v dobri veri uporabljala - ne more zahtevati ugotovitve, da je s tem na podlagi priposestvovanja pridobila solastninsko pravico. Tak tožbeni zahtevek je neodpravljivo nesklepčen.
Ob dejstvu, da etažna lastnina ni bila izvedena tudi v zemljiški knjigi, bi tožnica tožbo z ugotovitvenim zahtevkom, da je lastnica v tožbi označenega posebnega dela, morala (nujno) vložiti zoper vse zemljiškoknjižne (so)lastnike. V kolikor slednji morda niso tudi dejanski etažni lastniki, pa tudi zoper slednje.
Zahtevek, da stavbi pripadajoče zemljišče predstavljajo v tožbi navedene parcele, ki so v solasti vsakokratnih lastnikov stavbe, ki ga tožnica dejansko postavlja v korist vseh etažnih lastnikov, bi morala tožnica usmeriti zoper vse zemljiškoknjižne solastnike, ki so nujni sosporniki, in ne le enega od njih. Če bi sodišče zahtevku ugodilo, to ne bi poseglo zgolj v stvarnopravna upravičenja ene od solastnic, ampak vseh.
ŠOLSTVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ARBITRAŽNO PRAVO – LOKALNA SAMOUPRAVA – USTAVNO PRAVO
VSL0063642
URS člen 140, 140/2. OZ člen 197. ZOsn člen 56, 56/2. ZOFVI člen 81, 81/7. ZOFVI-A člen 22, 22/2, 23, 45, 45/2. ZLS člen 24, 25.
stroški prevoza učencev po nevarnih poteh - brezplačen šolski prevoz – naloge iz državne pristojnosti – financiranje občin – sodna pristojnost
Stroški prevozov po nevarnih poteh ne sodijo v okvir finančnih izravnav (zagotovljena poraba, primerna poraba) po ZFO in njegovi noveli iz leta 1998. Upoštevaje, da je država z ZOFVI dodatno (poleg financiranja občin v okviru finančnih izravnav) prevzela tudi financiranje brezplačnih prevozov učencev osnovnih šol po nevarnih poteh, je s tem povezanimi zahtevki občine na mestu uporaba analogije s financiranjem nalog, ki jih država prenese na občine.
V predmetnem sporu bi bila pravilna pot za uveljavljanje izpolnitvenega zahtevka arbitraža.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0070383
ZTLR člen 25, 26. SPZ člen 48, 48/1, 48/3.
dogovor o uporabi – dogovor o skupni gradnji – solastnina – solastninski delež – vlaganja – zastaranje
Tožnik kot polovični solastnik predmetne nepremičnine uporablja v skladu z dogovorom. Dokler jih tako uporablja, pa njegova morebitna terjatev (zaradi povračila vlaganj v njih) ne more zapasti.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba - nastanek težko nadomestljive škode
Če vozili nista istega cenovnega razreda, to ne pomeni, da upnik z nadomestnim vozilom ni mogel sestankovati s potencialnimi strankami, da ni in ne bo mogel pridobivati dohodkov, da je in bo moral najeti drugo vozilo, kar naj bi povzročilo dodatne stroške oziroma neugodnosti.
tožba na izselitev in izpraznitev prostorov – dogovor o prepustitvi uporabe svoje stvari drugemu – prekarij – posodbena pogodba – vrnitev stvari – spremenjene okoliščine
Za sklenitev pravnega posla, s katerim lastnik prepusti uporabo svoje stvari drugemu, velja načelo prostega urejanja obligacijskih razmerij. Bistveno je torej, kakšna je bila dejanska vsebina dogovora o uporabi sporne nepremičnine.
plačilo sodne takse – več zavezancev za plačilo sodne takse – solidarna obveznost
Če morata dve ali več oseb skupaj plačati takso, je njihova obveznost nerazdelna. Solidarna obveznost pomeni, da sodišče lahko obračuna takso vsakemu izmed tožnikov. Pritožnik bi se lahko branil le, če bi bila v spisu ugotovitev, da je prvotožnik, ki je že pravnomočno dobil naloženo to obveznost, takso plačal.
zavrženje tožbe - sposobnost biti stranka - fizična oseba - samostojni podjetnik - s.p. - izbris iz poslovnega registra
Po določbi 1. odstavka 76. člena ZPP je lahko pravdna stranka vsaka fizična in pravna oseba. V skladu z določbo 7. člena ZGD-1 je samostojni podjetnik fizična in ne pravna oseba, zaradi česar nima lastne pravne subjektivitete. Vendar pa samostojni podjetnik po izbrisu iz Poslovnega registra Slovenije (75. člen ZGD-1) kot fizična oseba še naprej odgovarja za svoje obveznosti iz naslova opravljanja dejavnosti. Zato prenehanje dejavnosti samostojnega podjetnika ne pomeni tudi prenehanje stranke. Stranka je namreč že od vsega začetka le fizična oseba, kar pomeni, da se mora samostojni podjetnik zavedati, da je po zaprtju dejavnosti, do katere pride tudi zaradi izbrisa iz Poslovnega registra Slovenije, osebno odgovoren za vse obveznosti, ki izhajajo iz naslova opravljanja dejavnosti, in sicer z vsem svojim osebnim premoženjem.