sklep o dedovanju - sporazum o delitvi in načinu delitve dediščine - dedni dogovor - izpodbijanje dednega dogovora - značaj sodne poravnave - pogodba obligacijskega prava - zloraba procesnih pravic
V zapuščinskem postopku sklenjeni dedni dogovor, ki ga sodišče vnese v sklep o dedovanju, ima značaj sodne poravnave. Njena veljavnost ni odvisna od izdaje in pravnomočnosti sklepa o dedovanju, saj je po svoji vsebini pogodba obligacijskega prava. Obligacijsko razmerje med dediči, ki dedni dogovor sklenejo, pa nastane že s trenutkom sklenitve dednega dogovora – z izjavo volje na zapisnik in podpisom tega dogovora pred sodiščem. S trenutkom sklenitve dednega dogovora nastanejo tudi medsebojne pravice in obveznosti skleniteljev dogovora. V pritožbenem postopku zoper sklep o dedovanju, v katerega je dedni dogovor le povzet, pritožnica sklenjenega dogovora ne more izpodbiti. Ker ima učinek sodne poravnave, sodno poravnavo pa je mogoče izpodbijati le s posebno tožbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0071789
Haaška konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče člen 3, 4, 9, 11.
spor z mednarodnim elementom - prometna nesreča v tujini – uporaba prava – odškodnina za nepremoženjsko škodo – prevozni stroški
Če je bilo v nesreči udeleženo samo eno vozilo in je to vozilo registrirano v kakšni drugi državi, ne pa v tisti, v kateri se je pripetila nesreča, je treba uporabiti zakonodajo države registracije vozila, če oškodovanec nima prebivališča v državi, kjer se je zgodila prometna nesreča.
procesna sposobnost stranke - izbris iz sodnega registra – prenehanje družbe zaradi pripojitve – univerzalno pravno nasledstvo – poprava predloga za izvršbo
Vrnitev tožbe (predloga) v popravo je po sodni praksi možna le v primerih, ko tožnik toženo stranko poimenuje napačno ali ne dovolj natančno, ne pa v primerih, ko oseba, navedena kot stranka, že ob vložitvi tožbe (predloga) ni več obstajala. To velja ne glede na to, da je pravna oseba prenehala s pripojitvijo, to je na način, ki ima za posledico univerzalno pravno nasledstvo prevzemne družbe.
nepremoženjska škoda – pravno priznana škoda – začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti
Tri in pol meseca trajajoče težave tožnice zaradi stresa zaradi ropa, ki jih kasneje ni mogoče potrditi kot objektivno škodo, ne predstavlja začasnega zmanjšanja življenjske aktivnosti, ki bi opravičeval priznanje odškodnine.
Sodišče je dolžno listino presojati le glede tistih dejstev, ki jih z njo stranka dokazuje skladno s strankino dolžnostjo substanciranja dokaznega predloga.
Ker je tožena stranka vložila pritožbo zoper zamudno sodbo šele po izteku 15-dnevnega zakonskega roka, je bilo potrebno pritožbo kot prepozno zavreči. Pri pritožbenem roku gre namreč za zakonski rok, ki se ne more podaljševati.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-3. ZPP člen 181.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela – pravni interes
Potem ko je tožniku, ki je podal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, že prenehalo delovno razmerje, mu je tožena stranka podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neopravičenega izostanka. Delodajalec delavcu ne more po prenehanju delovnega razmerja podati izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, zato je izpodbijana izredna odpoved tožene stranke nezakonita.
Tožnik je izkazal pravni interes za izpodbijanje izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, saj je imel s toženo stranko sklenjeno pogodbo o izobraževanju, iz katere izhaja, da se tožnik obvezuje, da bo po končanem izobraževanju ostal na delu pri delodajalcu še najmanj dobo, ekvivalentno dobi trajanja izobraževanja, pri čemer se izrecno strinja, da bo delodajalcu povrnil vse stroške iz izobraževanja, skupaj z obrestmi, v primeru, če mu preneha zaposlitev pri delodajalcu po njegovi volji ali krivdi pred potekom obdobja, ali če delavec ne zaključi izobraževanja v predpisanem roku.
ZGJS člen 5, 5/2. ZVO-1 člen 149, 149/1. SPZ člen 12. Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb za varstvo okolja člen 13.
Da bi sodišče prve stopnje lahko sledilo ugovorom tožene stranke, da nima nobenih obveznosti do tožeče stranke kot izvajalca obvezne gospodarske javne službe, bi morala tožena stranka dokazati, da je v ustreznem postopku dosegla ukinitev spornih priključkov na javni vodovod in izbris iz evidence uporabnikov v smislu 1. odstavka 12. člena Odloka o oskrbi s pitno vodo.
sposobnost biti stranka - smrt stranke - smrt stranke med postopkom
Mrtvi ni sposoben biti pravdna stranka, zato sodbe za mrtvo osebo ni dopustno izdati. Če stranka umre med postopkom pred sodiščem prve stopnje, je po 81. čl. ZPP pomanjkljivost, ki s tem nastane z vidika procesne sposobnosti stranke, odpravljiva, saj se postopek lahko nadaljuje z dediči, ne gre pa zgolj za formalnost, ki bi jo lahko popravilo pritožbeno sodišče sâmo.
ZPP člen 155, 318, 318/1. OZ člen 435, 488, 489, 491.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - sklepčnost tožbe - sankcije za pravne napake - potrebni pravdni stroški - stroški za odgovor na pritožbo
Ker odgovor na pritožbo glede na izpodbijano odločitev, vsebino pritožbe in vsebino odgovora, ni bil v ničemer potreben (ni ne dodal ne ovrgel nobenega relevantnega argumenta), toženec ni upravičen do povračila stroškov v zvezi z njim.
odstop od pogodbe – vročanje pisanj – sprememba naslova
Toženca ne opravičuje zatrjevanje, da v času vročanja pisanj ni več stanoval na naslovu, navedenem ob sklenitvi pogodbe. V skladu s točko 20 Splošnih pogojev je bil toženec dolžan o spremembi naslova takoj pisno obvestiti tožnika. Toženec ni izkazal, da je postopal v skladu s prej citirano določbo, zato mu je tožnik pravno veljavno pošiljal pisanja na znani naslov.
plačilo sodne takse – več zavezancev za plačilo sodne takse – solidarna obveznost
Če morata dve ali več oseb skupaj plačati takso, je njihova obveznost nerazdelna. Solidarna obveznost pomeni, da sodišče lahko obračuna takso vsakemu izmed tožnikov. Pritožnik bi se lahko branil le, če bi bila v spisu ugotovitev, da je prvotožnik, ki je že pravnomočno dobil naloženo to obveznost, takso plačal.
S tem, ko sodišče pri odločitvi ni upoštevalo že plačanega dela odškodnine v valorizirani višini, je zmotno uporabilo materialno pravo.
Ker je bila med pravdnima strankama sporna samo višina škode, ne pa tudi temelj, je sodišče prve stopnje brez pravne podlage pri ugotavljanju uspeha strank v postopku, upoštevalo tako uspeh po temelju kot uspeh po višini.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - premoženjska škoda - izguba dohodka – prevozni stroški – prosti preudarek - strošek za nego in pomoč – aktivna legitimacija – napad psov
Po stališču sodne prakse je oškodovanec, ki je potreboval pomoč bližnjega pri osnovnih življenjskih potrebah, aktivno legitimiran za uveljavljanje takšnega zahtevka.
ZFPPIPP člen 233, 233/7, 353, 375, 375/3. ZFPPIPP-F člen 48, 48/5.
konec stečajnega postopka brez razdelitve upnikom – nagrada upravitelju
Predpostavka za to, da bi bilo mogoče realizirati spremenjeni sedmi odstavek 233. člena ZFPPIPP je, da je stečajni postopek zoper dolžnika še v teku. Le tedaj je mogoč priliv denarnih sredstev iz proračunskih sredstev sodišča v korist stečajne mase na denarni račun stečajnega dolžnika. Vsa plačila, vključno z nagrado upravitelju se namreč skladno s 353. členom ZFPPIPP opravijo v breme stečajne mase.
SRS točka 5, 5.28, 5.31, 5.46. ZFPPIPP člen 137, 219, 219/1, 219/3, 221.
razveljavitev prisilne poravnave – goljufiv način - popravek terjatve – odpis terjatve – razkritje finančnega položaja
Odpis terjatve je dokončen izbris iz poslovnih knjig. Pomeni, da se podjetje odpove njeni nadaljnji izterjavi. Popravek vrednosti pa na ločenem kontu popravlja osnovno terjatev, ker obstaja domneva, da ta ne bo poravnana. Posledica tega je, da se na drugem kontu zabeleži prevrednotovalni poslovni odhodek. Oblikovani popravek je tako samo izkazani popravek terjatve, medtem ko sama terjatev še vedno obstaja in se na tej podlagi vodijo vse aktivnosti za njeno izterjavo.
Namen prisilne poravnave ni v poplačilu upnikov iz celotnega dolžnikovega premoženja, temveč v poplačilu upnikov v dogovorjenem, najboljšem možnem obsegu, ki je ugodnejši, kot če bi bil nad njim začet stečajni postopek, na način, ki dolžniku omogoča nadaljnje pozitivno poslovanje. Brez dvoma je tako pomembno, da dolžnik upnikom razkrije svoj realni finančni položaj in jim glede na to poda predlog prisilne poravnave. Pri tem pa jim ne more (in ne sme) ponuditi plačila iz sredstev, ki jih še nima in za katera dvomi, da jih bo dobil.
odločitev o pravdnih stroških – posebne okoliščine primera – delni uspeh strank
Uspeh v pravdi je treba ocenjevati ne le matematično, pač pa upoštevaje vse okoliščine primera. Odločitev o stroških mora biti razumna, življenjsko sprejemljiva in pravična.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0070383
ZTLR člen 25, 26. SPZ člen 48, 48/1, 48/3.
dogovor o uporabi – dogovor o skupni gradnji – solastnina – solastninski delež – vlaganja – zastaranje
Tožnik kot polovični solastnik predmetne nepremičnine uporablja v skladu z dogovorom. Dokler jih tako uporablja, pa njegova morebitna terjatev (zaradi povračila vlaganj v njih) ne more zapasti.