Tožbenega zahtevka na izbris znamke tožena stranka ne more sama izpolniti. Njena blagovna znamka lahko preneha le ob posredovanju URSIL. Pri odločanju o dolžnosti povrnitve pravdnih stroškov zato sodišče ne more šteti, da je tožena stranka izpolnila tožbeni zahtevek s tem, ko je Urad za intelektualno lastnino izdal odločbo B 106.
OZ člen 131, 131/1, 135, 179, 179/1, 395. ZDR člen 184. ZVZD člen 5, 9, 9/2.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - sporazum - odpoved pravici - krivdna odgovornost - soprispevek oškodovanca - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine
Sporazum o čakanju na delo doma in ureditvi medsebojnih pravic in obveznosti je veljavno sklenjen posel med tožnikom in toženo stranko, s podpisom tega sporazuma pa se tožnik ni odpovedal zahtevku do tožene stranke iz naslova odškodnine v zvezi s škodo, ki mu je nastala ob nezgodi. S tem sporazumom je bilo urejeno le tožnikovo plačilo za čas čakanja na delo do prenehanja pogodbe o zaposlitvi in se je nanašal le na ureditev razmerij, ki se tičejo tega področja.
Tožnik je opravljal remont mlinov, ki meljejo premog in tekočih trakov, ki transportirajo premog v kotel v prostoru termoelektrarne. Delo se je izvajalo tako, da sta delala skupaj po dva delavca, od katerih je eden montiral ali demontiral plošče, drugi pa je te nosil do vagona oziroma palete. Plošče dimenzije 120 x 25 cm in teže med 30 in 40 kg je dvigoval tožnik in jih nosil do sodelavca, ki jih je montiral. Plošče so bile prašne in mastne. Plošča, ki jo je tožnik dvignil in hotel z nje odstraniti prah, mu je zdrsnila iz rok in padla na tla, kjer je zadela na tleh ležeči kovinski del, ki je po udarcu plošče priletel tožniku v desno oko. Delo se ni opravljalo pravilno in sicer tako, da se plošča dvigne in položi v paru. Na tak način se je delo opravljalo ves čas remonta, saj je bil tempo pri delu hiter, zaradi tega, ker se je mudilo pri izpolnjevanju rokov. Tožena stranka kot delodajalec je odškodninsko krivdno odgovorna za škodo, ki je nastala tožniku zaradi nezgode pri delu, ker je iz malomarnosti kršila predpise iz varstva pri delu. Tožena stranka je delo opravljala brez ustreznega nadzora in dopuščala, da se je delo opravljalo na nepravilen način. Če bi delo ustrezno organizirala, do nezgode ne bi prišlo.
Tožnik je k nastanku škodnega dogodka soprispeval v višini 10 %. Pri delu bi moral biti bolj skrben, ker je vedel, da so plošče velike, prašne in mastne ter bi moral pričakovati, da mu lahko kakšna zdrsne iz rok. Prav tako pa je tudi vedel, da tla niso čista.
preložitev glavne obravnave – opravičljiv razlog – kršitev kontradiktornosti postopka – prekluzija
Po tem, ko je tožena stranka že več kot mesec dni pred datumom naroka za glavno obravnavo prejela vabilo za glavno obravnavo, okoliščina, da je tožena stranka šele tik pred narokom za glavno obravnavo pooblastila kvalificiranega pooblaščenca za zastopanje, ne predstavlja opravičljivega razloga za preložitev naroka za glavno obravnavo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - invalidnost - rok za podajo odpovedi - mnenje komisije - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti
Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v podobnem primeru zavzelo stališče, da šestmesečni rok iz šestega odstavka 88. člena ZDR začne teči šele takrat, ko delodajalec od Komisije prejme mnenje o obstoju oziroma utemeljenosti odpovednega razloga. Ker je podlaga za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcu, ki je invalid, ugotovitev Komisije, da mu drugega ustreznega dela ni mogoče zagotoviti, mu pred to ugotovitvijo ni mogoče odpovedati pogodbe o zaposlitvi.
V tem individualnem delovnem sporu se presoja zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožnici iz razloga nezmožnosti za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti. Delovno mesto referent za izterjavo I za tožnico, zaradi ugotovljene invalidnosti III. kategorije ni več ustrezno, vendar pri toženi stranki, ob upoštevanju tožničinih omejitev, ni bilo ustrezno nobeno izmed delovnih mest. Tožena stranka je preverila možnosti prezaposlitve tožnice pri Zavodu za zaposlovanje in drugih delodajalcih, prejela pa je tudi pozitivno mnenje Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi o obstoju podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici. Zato je podana odpoved zakonita.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 37. ZPIZ-1 člen 36.
Sporazum z Bosno - preračun pokojnin - pokojnina v tretji državi - starost
Tožniku je bila v BIH priznana pravica do starostne pokojnine od 31. 7. 2000 dalje tudi z upoštevanjem slovenske pokojninske dobe v trajanju 22 let, 8 mesecev in 9 dni, pri čemer je povečana zavarovalna doba znašala 3 leta, 1 mesec in 1 dan. Na dan uveljavitve Sporazuma dne 1. 7. 2008, ob ugotovljeni pokojninski dobi, tožnik za priznanje pravice do pokojnine ni izpolnjeval predpisanega pogoja starosti po 36. členu ZPIZ-1, to je 63 let oz. z upoštevanjem znižanja starosti zaradi zavarovalne dobe, ki se šteje s povečanjem, 61 let in 6 mesecev. Zato je tožena stranka tožnikovo zahtevo za priznanje sorazmernega dela starostne pokojnine v R Sloveniji pravilno zavrnila.
Ker v Republiki Sloveniji na dan uveljavitve Sporazuma v tožnikovem primeru niso bili izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do pokojnine po ZPIZ-1, je že priznana pravica do pokojnine v BIH ostala obveznost te države.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - odjava iz zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja - oblika in vsebina odpovedi
Tožnica sporne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni napisala sama, temveč je tožena stranka odpoved natisnila na prazen list papirja s tožničinim podpisom, saj je tožnica na zahtevo delodajalca podpisala prazen list papirja skupaj s pogodbo o zaposlitvi, sklenjeno za nedoločen čas. Taka odpoved ne more imeti učinka in je nična. Tožena stranka je tožnico odjavila iz zavarovanj neutemeljeno in brez pravne podlage, s tem pa je izvedla nezakonito odpoved tožničine pogodbe o zaposlitvi. Delovno razmerje tožnici tako še vedno traja, zato je upravičena do reintegracije in reparacije.
ZPIZ-1 člen 12, 34, 34/2, 36, 156, 156/2, 157, 157/1, 178, 178/1, 249. Uredba Sveta (EGS) št. 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo znotraj Evropske skupnosti člen 3. Uredbo (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta o koordinaciji sistemov socialne varnosti člen 5. ZUP člen 225, 225/1, 225/4.
starostna pokojnina - ustavitev izplačevanja - obvezno zavarovanje v drugi državi, članici EU - pravnomočnost - ustavitev izplačevanja - poseg za nazaj - izplačevanje pokojnine
Revizijsko sodišče je v podobnem primeru zavzelo stališče, da je,
ob upoštevanju tega, da slovenska zakonodaja za pridobitev pravice do starostne pokojnine izrecno določa pogoj prenehanja obveznega zavarovanja, v zvezi s priznanjem pravice do starostne pokojnine potrebno upoštevati obstoj obveznega zavarovanja v tuji državi, če zavarovancu zaradi tega ni kršena pravica do enakega obravnavanja, oziroma da ni diskriminiran zaradi obveznega zavarovanja v tujini.
Za izdajo odločbe o ustavitvi izplačevanja za nazaj v rednem postopku tožena stranka nima posebne zakonske podlage v ZPIZ-1. To sicer ne pomeni, da takšne odločba za naprej ne bi smela izdati in da bi bila tudi takšna odločba že sama po sebi nična, vendar le z veljavnostjo v naprej in z deklariranjem dejstva, da je podlaga za izplačevanje, ki izhaja že iz zakona, prenehala. Tožnik, v kolikor bi bil tudi po 26. 10. 2010 vključen v obvezno zavarovanje v Italiji, od tega dne dalje ne bi bil upravičen do izplačila starostne pokojnine v Sloveniji. Ker pa je bil tožnik v Italiji vključen v obvezno zavarovanje zgolj do 29. 5. 2010, ni podlage niti za to, da bi odločba o ustavitvi izplačevanja pokojnine učinkovala za naprej, torej od 26. 10. 2010 dalje.
ugovor prenehanja terjatve – materialnopravni pobot - likvidna terjatev
Dolžnik v predmetni zadevi ni uspel dokazati obstoja ugovornega razloga iz 8. točke prvega odstavka 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). To pa pomeni, da v pobot uveljavljena terjatev ni likvidna terjatev, kar pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za pobot v smislu določbe prvega odstavka 311. člena Obligacijskega zakonika(OZ).
Dolžnik prejema denarna sredstva na podlagi podjemne pogodbe, zato se za izvršbo na denarno terjatev dolžnika ne more uporabljati določba 128. čl. ZIZ, ki ureja izvršbo na plačo in druge stalne denarne prejemke.
vpis spremembe zastopnika v sodnem registru – udeleženec - interes
Če se zoper sklep, s katerim registrsko sodišče odloči o vpisu v sodni register, pritoži udeleženec ali kdo drug (ne pa subjekt vpisa), mora vedno izkazati, da je bil s tem sklepom prizadet njegov interes. V tem primeru mora registrsko sodišče najprej presoditi, ali je s takšnim sklepom prizadeta pravica udeleženca (pritožnika) ali na zakonu temeleč interes (prvi odstavek 36. člena ZSReg, prvi odstavek 30. člena ZN). Če presodi, da pritožnik takšnega interesa ni izkazal, mora registrsko sodišče pritožbo kot nedovoljeno zavreči.
ODŠKODNINSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0078336
ZPP člen 318. URS člen 26. ZOR člen 154.
odškodninska odgovornost države – sojenje brez nepotrebnega odlašanja – pojasnjevalna dolžnost sodišča – kreditna pogodba – zmanjšanje škode – vzročna zveza – teorija o adekvatni vzročnosti
Razdrtje kreditne pogodbe tožeča stranka povezuje z izpadom dohodkov od trženja nepremičnin v posledici neizselitve najemnikov. Zato ni mogoče priti do sklepa, da je škoda v višini vrnitve kredita nastala zato, ker tožena stranka ni zagotovila odločanja brez nerazumnega odlašanja o izselitvi 84 najemnikov v stavbi s 198 sobami. Najmanj, kar bi lahko storila tožeča stranka, da bi eventualno nastalo škodo zmanjšala, je, da bi tožeča stranka lahko oddajala 114 sob in iz izkupička iz najemnin poplačevala kredit.
O zadevi, ki se nanaša na pravico do sorazmernega dela starostne pokojnine tožnika, je bilo že pravnomočno razsojeno, zato je potrebno na podlagi prvega odstavka 274. člena ZPP po predhodnem preizkusu ta del tožbe zavreči.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066120
ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-1. ZPrCP člen 107, 107/2. ZPrCP-A člen 60, 60/2.
psihofizično stanje udeležencev cestnega prometa - preverjanje psihofizičnega stanja - alkohol - preizkus z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku - preizkus z etilometrom - strokovni pregled
Udeležencu cestnega prometa, ki oporeka rezultatu preizkusa z idnikatorjem alkohola v izdihanem zraku, izrecno ali tako, da odkloni podpis zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti, mora policist odrediti preizkus z etilometrom ali strokovni pregled.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - pravdni stroški - odločitev o pravdnih stroških - pooblaščenec - odvetnik - davek na dodano vrednost - DDV - načelo uspeha
Pooblaščenec ni priglasil DDV kot strošek niti iz spisa in pooblastila ni razvidno, da bi bil pooblaščenec zavezanec za DDV. Zato pooblaščenec na priznane potne stroške ni upravičen tudi do 22 % DDV.
Zamuda s plačilom glavne obveznosti je lahko ugotovljena le ob upoštevanju zapadlosti terjatve, slednjo pa določajo pravice oziroma obveznosti strank v njunem medsebojnem razmerju. Navedeno pomeni, da poslovne obveznosti stranke ni mogoče utemeljevati na pogodbi, ki je sama ni sklenila in torej ni bila njena stranka.
Dejstvo, da tožena stranka ni izterjala zakonskih zamudnih obresti od svojih naročnikov, je stvar poslovne odločitve tožene stranke, ki v ničemer ne vpliva na njene obveznosti do tožeče stranke, upoštevaje njun medsebojen dogovor, zapisan v 11. členu podizvajalske pogodbe. Dokler tožena stranka ni prejela plačila od svojega naročnika, skladno z izrecnim pogodbenim dogovorom med pravdnima strankama, ni bila zavezana k plačilu tožene stranke in ni bila v zamudi.
URS člen 158. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 224, 224/1, 225, 225/1, 225/4, 260, 260/1, 261, 261/2. ZPIZ-1 člen 180, 181, 249. ZS člen 3, 3/2.
starostna pokojnina - ponovna odmera - naknadna odmera starostne pokojnine - pravnomočno odmerjena pokojnina - pokojninska osnova - pravnomočnost - zavrženje zahteve za novo odmero - novo dejstvo
Dejstvo, da toženec pri odmeri pokojnine ni upošteval zneskov, namenjenih za nakup obveznic, ni bilo novo, le tožnica zanj očitno ob odmeri pokojnine ni vedela in se zato zoper odločbo ni pritožila. V takem primeru ni mogoče zahtevati nove odmere pokojnine, temveč po 1. točki 260. člena ZUP obnovo postopka, in sicer pod pogojem, da okoliščin, zaradi katerih se predlaga obnova postopka, stranka brez svoje krivde ni mogla navesti v končanem prejšnjem postopku (2. odstavek 261. člena ZUP). Zato je toženec tožničino zahtevo za novo odmero pokojnine zakonito zavrgel.
plačilo razlike plače - plačilo za dejansko opravljeno delo - obveznost plačila - plačilo za delo
Tožnica ni opravljala dela, ki bi bilo višje vrednoteno od dela „svetovalec I“, za katerega je imela sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. V spornem obdobju ni opravljala del in nalog vodje službe za lastnino in javna naročila, razen delno skupaj s še dvema sodelavcema v času odsotnosti vodje. Taka dela je s strani direktorice tožene stranke ali koga drugega ji tudi niso bila odrejena. Zato tožnica ni upravičena do plačila za opravljanje dela vodje službe za lastnino in javna naročila.