invalidnost - nadomestilo - invalid III. kategorije - pokojninska osnova - nadomestilo za invalidnost
V primerih, ko invalidska pokojnina, ki bi tožniku pripadala ob nastanku invalidnosti, ne dosega zneska pokojnine, ki bi bil odmerjen od najnižje pokojninske osnove zavarovancu s polno pokojninsko dobo 40 let, se ta odmeri od osnove za odmero dodatnih pravic iz 57. člena ZPIZ-1. Pri tožniku gre ravno za takšen primer in mu je bilo zato nadomestilo za invalidnost pravilno odmerjeno od najnižje pokojninske osnove in ne od njegove nižje dejanske pokojninske osnove.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 47, 47/2, 50, 50/1, 50/1-1, 51, 51/1, 51/1-2, 51/1-3.
sklep o izvedenini - izvedenec - nagrada - izvedensko mnenje - osebni pregled - zahtevno mnenje
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih v 51. členu določa štiri razpone nagrad za pisni izvid in mnenje: za manj zahtevno, za zahtevno, za zelo zahtevno in za izjemno zahtevno. Za zelo zahtevna mnenja gre takrat, ko je zadana naloga izvedencu tako zahtevna, da zahteva dodaten poglobljen študij, obsežne analize in preiskave. Zahtevnost obravnavanega mnenja, ki ga je treba ocenjevati v objektivnem smislu, glede na težo, kompleksnost in zapletenost strokovnih vprašanj ne odstopa od povprečja. Glede na kriterije iz četrtega odstavka 47. člena Pravilnika ter glede na vsebino izvedenskega mnenja je izvedencu potrebno priznati nagrado na podlagi druge točke prvega odstavka 51. člena Pravilnika, to je za pisno izdelavo zahtevnega mnenja.
Po oceni izvedenca je bil osebni pregled tožnika sicer potreben, vendar pa iz vsebine izvedenskega mnenja in stroškovnika izvedenca ne izhaja, da bi pregled tožnika odstopal od običajnih pregledov v podobnih primerih, oziroma da je trajal več kot eno uro. Zato je potrebno na podlagi prve točke prvega odstavka 50. člena Pravilnika izvedencu priznati nagrado za manj zahteven pregled v trajanju do 1 ure.
Plačilo kupnine za prevzeto blago je med gospodarskimi subjekti primarno lahko dokazovati predvsem z listinskimi dokazi o izkazanem denarnem toku, ne pa s predlaganim zaslišanjem prič. Takšen dokazni predlog ob nekonkretiziranih trditvah ima lahko le naravo informativnega dokaza.
Predpostavka izrecne pripoznave dolga je, da je poznana vsebina obveznosti, na katero se nanaša sama izjava, kakor tudi, da je izjava nedvoumna in posredovana upniku tako, da se v takšnem pomenu tudi razume.
Določba četrtega odstavka 159. člena ZASP tožeči stranki ne daje podlage za uveljavljanje civilnopravnega zahtevka, kot ga uveljavlja v tej pravdi. Prvi odstavek 311. člena ZPP določa, da sodišče toženi stranki lahko naloži, da opravi določeno dejanje le takrat, ko je ta obveznost zapadla do konca glavne obravnave. Obveznost mesečnega poročanja v bodoče, ki se nanaša na čas po koncu glavne obravnave in naprej, v neopredeljenem trajanju, v času zaključka glavne obravnave še ni zapadla. Preuranjenega tožbenega zahtevka, ki se nanaša na dejansko stanje, ki v času odločanja še ne obstaja, sodišče ne sme meritorno obravnavati.
Zakonodajalec je ravno zato predpisal možnost izreka civilne kazni v razponu, da je omogočil sodišču tehtanje ravnanja posameznega kršilca in s tem odločitve o višini civilne kazni, upoštevajoč okoliščine vsakega posameznega primera.
invalidnost - invalid III. kategorije - pravica do dela s skrajšanim delovnim časom na drugem delovnem mestu - pravica do premestitve - pravdni stroški
Pravica do dela s skrajšanim delovnim časom na drugem delovnem mestu po 93. členu ZPIZ-1, ki je bila tožniku (invalidu III. kategorije) priznana, je pravica do dela na drugem delovnem mestu in ne pravica do premestitve. Pravica do premestitve je pravica, ki gre zavarovancem po 91. členu ZPIZ-1 v primeru, ko so zmožni delo opravljati v polnem delovnem času na drugem delu. Iz navedenega razloga je potrebno besedno zvezo „prizna pravica do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami“ spremeniti tako, da se tožniku prizna „pravica do dela na drugem delovnem mestu z omejitvami“.
ZDSS-1 člen 43. ZIZ člen 270, 271, 272, 272/1, 273. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-2.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - začasna nezmožnost za delo
Tožena stranka je tožniku podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, ker zdravstvenega pregleda ni opravil in ker začasno (1 leto) ne izpolnjuje posebnih zdravstvenih zahtev za delovno mesto, za katero ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Če delavec dela iz zdravstvenih razlogov (začasno) ne more opravljati in je nezmožen za delo, se ugotavlja upravičenost bolniškega staleža po predpisih s področja zdravstvenega zavarovanja, v kolikor pa je trajno nezmožen za delo, pa se ugotavlja invalidnost. Delodajalec ne more za delavca, ki nima posebne zdravstvene zmožnosti (začasne), kot tožnik, ugotavljati razloga nesposobnosti in mu iz tega razloga podati redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Zato je tožnik izkazal temeljni pogoj za izdajo začasne odredbe, to je verjetnost obstoja terjatve.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069696
OZ člen 352, 352/1. ZPP člen 181, 181/2.
nepravilno ravnanje sodnika – odškodninska odgovornost države – bodoča škoda – zastaranje – ugotovitvena tožba – pravni interes
Očitano škodno dejanje (nevročitev tožbe) je bilo zaključeno že z vročitvijo tožbe, zaradi česar je bila škoda takrat že določljiva. Takrat je oškodovanec zvedel za vse okoliščine, na podlagi katerih je mogel realno postaviti odškodninski zahtevek. Od odločitve o tožbenem zahtevku je bila odvisna le konkretna višina nastale škode. Ta podatek pa ne vpliva na začetek teka zastaranja.
Ugotovitvena sodba le ugotavlja obstoj določenega pravnega razmerja, ničesar pa ne zapoveduje, zato nima učinka izvršljivosti.
ZZZDR člen 12, 12/1, 12/2, 51, 51/2. SPZ člen 8, 48, 54.
obstoj izvenzakonske skupnosti – ugotovitvena tožba - predhodno vprašanje - skupno premoženje - posebno premoženje - obseg premoženja - ustno izražena volja zapustnika - obličnost
O obstoju izvenzakonske skupnosti ni možno odločati kot o tožbenem zahtevku; tožba s takim zahtevkom ni dovoljena.
Določbe SPZ o prirasti in pridobitvi lastnine ne veljajo za pridobitev in ureditev skupnega premoženja zakoncev.
„Skupne finance“ ne pomeni, da morata imeti partnerja dobesedno fizično združena vsa svoja sredstva in da z njimi v celoti skupno razpolagata. Zadostuje že, da sredstva, ki jih z delom pridobi eden, delno porabi tudi za kritje izdatkov, ki bi bili v primeru neobstoja zveze stroški drugega partnerja. Vsekakor pa se dopušča določeno ravnanje partnerja, da v večji meri sam odloča o konkretni porabi sredstev, ki jih sam zasluži.
vzpostavitev etažne lastnine - pridobitelj posameznega dela stavbe - prenehanje udeleženca zaradi stečaja - skrbnik za posebni primer - singularni pravni naslednik
Če je v zemljiško knjigo že vpisan (nov) lastnik nepremičnin, ki so bile v lasti stečajnega dolžnika, ni ne potrebno ne upravičeno temu udeležencu, ki je prenehal, postavljati skrbnika za posebni primer, saj ima premoženje znanega lastnika.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – LASTNINJENJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065449
ZTLR člen 20, 21, 28, 30. ZOR člen 63. ZPP člen 286b, 319.
podlage za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – priposestvovanje – pogoji za prisposestvovanje – priposestvovalna doba – dobrovernost pridobitelja – pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom – konkurenca pridobitnih načinov – raziskovalna dolžnost – nastanek obveznosti – sklenitev pogodbe – napake volje – nesporazum – pravnomočnost sodbe
Toženka bi za prostore, ki naj bi spadali v njeno izključno lastnino, pa je pri ogledu v njih opazila druge delavce, morala izpolniti svojo raziskovalno dolžnost in se vsaj pozanimati, kdaj bodo prostori izpraznjeni.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - odgovornost družbenika
Do prehoda obveznosti pride samo, ko sodišče v postopku brez likvidacije izbriše tako družbo, ki ima neporavnane obveznosti, ki so lahko tudi posledica plačilne nesposobnosti družbe oziroma neizpeljave ustreznih predvidenih postopkov za njeno odpravo. To pa je tisto pravno pomembno dejstvo, na katerega se nanaša tudi 2. točka 7. odstavka 442. člena ZFPPIPP in na katerega vrsta izbrisnega razloga ne vpliva.
URS člen 2. ZZZDR člen 81, 82, 82a, 82b, 82c, 131.
preživnina za zakonca – sorazmernost – človekovo dostojanstvo – splošna svoboda ravnanja – zakonska zveza
Ustavnopravno in vrednotno izhodišče inštituta preživnine za zakonca je bistveno šibkejše kot ustavnopravno in vrednotno izhodišče inštituta preživnine za otroka.
Zavezancu ni mogoče nalagati, naj se žrtvuje še kako drugače, kot s plačevanjem preživnine iz obstoječih dohodkov.
Pri vročanju sodnih pisanj pravnim osebam mora vročevalec najprej poskusiti vročitev tistemu, ki je pooblaščen za sprejem, če te osebe ni, pa se sme pošiljka vročiti (kateremukoli) delavcu, ki se nahaja v poslovnem prostoru.
Neutemeljen je ugovor tožene stranke, da ob sklenitvi pogodbe o finančnem leasingu ni bil seznanjen s cenikom tožeče stranke za skladiščenje vozila. V obravnavanem sporu gre namreč za pogodbeno odškodninsko odgovornost tožene stranke zaradi predčasnega prenehanja pogodbe, višino odškodnine pa je mogoče dokazovati na različne načine, tudi s predloženim cenikom.
povzročitev škode – krivdna odgovornost – odgovornost za delavce – odgovornost delodajalcev – masaža z vročimi kamni – povrnitev nepremoženjske škode – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi skaženosti
Sodišče prisodi odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti le za trajno zmanjšanje, za začasno zmanjšanje pa le izjemoma, če to opravičujejo posebne okoliščine. Ob tem mora biti začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti takšno, da je škodo, ki je s tem nastala, mogoče razmejiti od drugih oblik oškodovančeve nepremoženjske škode.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2, 427/2-2(2). ZGD-1 člen 35.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – izbrisni razlog – predlog lastnika objekta – prokurist – obseg prokure – sprememba poslovnega naslova
Predlagateljica, tedaj še v svojstvu prokuristke družbe, na spremembo poslovnega naslova družbe ni odreagirala v smislu nestrinjanja prenosa poslovnega naslova na objekt, katerega lastnica je, torej je s tem soglašala.
OZ člen 631, 649, 649/1, 649/2, 1035, 1036. Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju člen 5, 6. ZJN-2 člen 4.
Sprejem naročila, s katerim je vzpostavljeno dolžniško razmerje med asignantom in asignatarjem, mora biti nedoumno in jasno izražen, saj je njegova posledica nastanek dolžniškega razmerja.
Tako Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju v 5. in 6. členu, kot 631. čl. OZ predvidevata plačilo naročnika podizvajalcu zgolj v primeru, da podizvajalec (sodelavec) izkaže, da je izvajalčeva terjatev pripoznana oz. da je glavni izvajalec svojo, iz podizvajalčevih računov izhajajočo obveznost, potrdil.
Oba dediča sta sicer v enakem položaju glede kriterijev iz 2. in 3. alineje 7. člena ZDKG, v tej situaciji pa je gotovo pomembno, da se je za prevzemnico določena dedinja še naprej po svojih močeh trudila pri ohranjanju kmetije, prav tako pa ni brez pomena dejstvo, da je vdova zapustnika z njo sklenila pogodbo o dosmrtnem preživljanju, katere predmet je delež na zaščiteni kmetiji ter ob zaslišanju izrecno soglašala s tem, da se jo določi za prevzemnico.
odpravnina - odškodnina - izgubljeno plačilo za čas odpovednega roka - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca
V času odpovednega roka pri redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo je tožena stranka podala tožnici, je tožnica podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi na podlagi določil 112. člena ZDR. Podana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnice je zakonita, saj ji tožena stranka v obdobju zadnjih šestih mesecev ni izplačevala plače v pogodbeno dogovorjenem roku. Zato tožnici pripada odpravnina, določena za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov in odškodnina najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka.