odpoved pogodbe o zaposlitvi - odjava iz zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja - oblika in vsebina odpovedi
Tožnica sporne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni napisala sama, temveč je tožena stranka odpoved natisnila na prazen list papirja s tožničinim podpisom, saj je tožnica na zahtevo delodajalca podpisala prazen list papirja skupaj s pogodbo o zaposlitvi, sklenjeno za nedoločen čas. Taka odpoved ne more imeti učinka in je nična. Tožena stranka je tožnico odjavila iz zavarovanj neutemeljeno in brez pravne podlage, s tem pa je izvedla nezakonito odpoved tožničine pogodbe o zaposlitvi. Delovno razmerje tožnici tako še vedno traja, zato je upravičena do reintegracije in reparacije.
ustavitev postopka zavarovanja brez predloga dolžnika - iztek časa veljavnosti predhodne odredbe - uporaba materialnega prava
Sodišče prve stopnje je odločalo o ustavitvi postopka in razveljavitvi opravljenih dejanj brez predloga dolžnika, pri čemer je materialnopravna podlaga 278. člena ZIZ, na katero se sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu sklicuje, uporabljiva le v primeru dolžnikovega predloga za ustavitev postopka zavarovanja. Za ustavitev bi torej morali biti izpolnjeni pogoji po drugem odstavku 264. člena ZIZ. Da bi ti pogoji bili izpolnjeni, sodišče ni ugotovilo, saj je svojo odločitev utemeljilo zgolj z iztekom časa, za katerega je bila predhodna odredba izdana. Zgolj iztek časa veljavnosti predhodne odredbe, pa seveda sam po sebi, glede na povzeto zakonsko ureditev, ne daje podlage za sprejeto odločitev, ki tako temelji na zmotni materialnopravni podlagi.
Glede na to, da tožnica v predmetnem sporu in v sporu opr. št. I Pg 1607/2012 uveljavlja generični zahtevek (plačilo denarnega zneska), je po prepričanju sodišča druge stopnje za presojo identitete obeh zahtevkov potrebno upoštevati predvsem dejanski temelj obeh zahtevkov.
V postopku opr. št. I Pg 1607/2012 je namreč tožnica zahtevala plačilo na podlagi neupravičene obogatitve za obdobje od 30. 5. 1994 do 22. 10. 1999, medtem ko je v predmetnem postopku zahtevala plačilo za obdobje od 30. 6. 1995 do 30. 9. 1999. Tako je neutemeljena pritožbena graja tožnice, da sta tožbena zahtevka različna po vsebini, saj je dejanska podlaga vtoževanega časovnega obdobja neupravičene obogatitve toženca v predmetnem postopku torej vključena v časovno obdobje, ki je zatrjevano v postopku opr. št. I Pg 1607/2012. Ob tem pa je tudi potrebno upoštevati, da je tožnica v predmetnem postopku zahtevala del istega zneska, ki ga uveljavljala že v postopku opr. št. I Pg 1607/2012.
Ker je tožnica s spremembo predmetne tožbe z dne 28. 4. 2011 ustvarila položaj, v katerem je predmetni zahtevek po vsebini in višini že vključen v predhodno postavljeni zahtevek v postopku opr. št. I Pg 1607/2012, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je zaradi obstoja negativne procesne predpostavke litispendence predmetno tožbo zavrglo (274. člen ZPP).
invalidnost III. kategorije - delna invalidska pokojnina - pravica do dela v skrajšanem delovnem času
Tožnica je še nadalje zmožna za delo z omejitvami kot invalid III. kategorije invalidnosti v polnem delovnem času. Pri njej ni prišlo do takih zdravstvenih sprememb, ki bi zahtevale še časovno omejitev v smislu tretje alineje drugega odstavka 60. člena ZPIZ-1, po kateri ne bi bila več zmožna za delo s polnim delovnim časom, lahko pa bi opravljala določeno delo vsaj s polovico polnega delovnega časa. Zato tožbeni zahtevek, da se ji poleg že priznanih omejitev prizna tudi pravica do dela v skrajšanem delovnem času po 4 ure dnevno in pravica do delne invalidske pokojnine, ni utemeljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI
VSL0069715
ZMZPP člen 50, 50/2, 63, 63/1, 63/2, 64, 97, 97/1. ZPP člen 18, 18/3, 63. Uredba (ES) št. 44/2001 z dne 22.12.2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 22.
spor z mednarodnim elementom – pristojnost slovenskega sodišča – izključna pristojnost – koneksni spor – ugotovitev lastninske pravice – ugotovitev izločitvene pravice – nepremičnine v tujini – spor v zvezi s stečajnim postopkom
Lega nepremičnine je tista okoliščina, ki izključuje pristojnost slovenskega sodišča za odločanje o lastništvu nepremičnin, ki se nahajajo v tujini. Ker tožbeni zahtevek na ugotovitev lastninske oziroma izločitvene pravice iz Uredbe št. 44/2001 ni izključen, je zanj izključno pristojno sodišče države članice, v kateri se nepremičnina nahaja.
Tožnik je vložil predlog za revizijo zoper sodbo sodišča druge stopnje in pri tem ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, zato je bilo potrebno tožnikovo revizijo kot nedovoljeno zavreči, saj je revizijo vložila stranka, ki nima postulacijske sposobnosti.
Dolžnik prejema denarna sredstva na podlagi podjemne pogodbe, zato se za izvršbo na denarno terjatev dolžnika ne more uporabljati določba 128. čl. ZIZ, ki ureja izvršbo na plačo in druge stalne denarne prejemke.
Ker je toženka neupravičeno prejela otroški dodatek, do katerega ni bila upravičena, je neupravičeno pridobljene zneske otroškega dodatka dolžna vrniti tožnici na podlagi 190. člena OZ.
ugotovitev obstoja delovnega razmerja - odločitev o pravdnih stroških - pravdni stroški - zloraba procesnih pravic - spori o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja
Tožnik z uveljavljanjem tožbenega zahtevka za ugotovitev obstoja delovnega razmerja pri toženi stranki ni zlorabil procesne pravice. Zlorabo procesnih pravic ZPP definira z generalno klavzulo kot uporabo pravice z namenom škodovati drugemu ali s ciljem, ki je v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem. Namen škodovati komu drugemu mora biti podan ne le, ko gre za šikano, ampak tudi, ko dejanje nasprotuje dobrim običajem ter vestnosti in poštenju. Tega pa tožena stranka v predmetnem sporu ni dokazala. Vložitev tožbe, ki je sicer neutemeljena, namreč ne more pomeniti zlorabe procesnih pravic, saj bi to v skrajnem primeru pomenilo, da je tako rekoč vsaka pravda posledica zlorabe pravice do sodnega varstva – bodisi tožnikova, ker je vložil neutemeljeno tožbo, bodisi toženca, ki se je neutemeljeno upiral zahtevku. Zato tožena stranka stroške postopka skladno s 5. odstavkom 41. člena ZDSS-1 nosi sama.
stvarna pristojnost – vezanost na opis dejanja v obtožnem aktu
V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje odločilo, da ni stvarno pristojno za sojenje glede kaznivega dejanja kot je opisano v točki IV izreka izpodbijanega sklepa in je zato zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču v Kopru kot stvarno in krajevno pristojnemu. Pritožnica ima prav, da je sodišče v tej fazi postopka (po pravnomočnosti obtožnice in pred glavno obravnavo), pri oceni, ali je stvarno pristojno za sojenje, vezano na opis dejanja kot je naveden v tenorju obtožnice in ne ugotavlja dejanskega stanja na podlagi dokazov v spisu kot je to storilo sodišče prve stopnje.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - preverjanje možnosti zaposlitve - sprememba organizacije dela - akt o sistemizaciji - ukinitev delovnega mesta - odpravnina
Tožena stranka je dokazala obstoj poslovnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici. Do prenehanja potrebe po opravljanju dela tožnice je prišlo zaradi ukinitve delovnega mesta vodenja projektov, ki ga je zasedala tožnica, ker tožena stranka ni pridobila nobenega izobraževalnega projekta ali posla, ki bi omogočal dejavnost na področju vodenja projektov.
Revizijsko sodišče je že večkrat pojasnilo, da je sprememba organizacije dela, ki jo delodajalec izvede tako, da delovne naloge drugače razporedi med zaposlene oziroma jih odda zunanjemu izvajalcu, utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Zato formalna ukinitev delovnega mesta s spremembo akta o sistemizaciji ni pogoj za zakonitost odpovedi na tej podlagi.
ZP-1 člen 23, 23/2, 30, 30/4, 202.e, 202.e/2. ZPrCP člen 23, 23/4.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja – hujši prekršek – uporaba milejšega zakona
Določba drugega odstavka 23. člena ZP-1H, ki kot hujši prekršek opredeljuje prekršek za katerega je bila storilcu izrečena stranska sankcija najmanj treh kazenskih točk v cestnem prometu ali stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila se glede na prehodno določbo četrtega odstavka 30. člena ZP-1H uporablja za postopke odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja v zadevah, v katerih je bil sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja izdan po uveljavitvi tega zakona, torej po 14. juniju 2013.
odgovornost pravne osebe za prekršek – ekskulpacija odgovornosti
Glede na to, da v obravnavani zadevi ni dvoma, da je storilec storil obravnavani prekršek pri opravljanju dejavnosti obdolženca kot samostojnega podjetnika, bi se lahko odgovornosti razbremenil le pod pogoji iz tretjega odstavka 14. člena ZP-1. Dokazno breme v tej smeri je na obdolžencu.
Tožena stranka ni imela ne zakonske ne pogodbene podlage za to, da tožnici za sporne dneve obračuna koriščenje viška ur. Tožnica je bila namreč v tem obdobju nezmožna za delo, za kar je predložila tudi ustrezno potrdilo o upravičeni zadržanosti od dela. Skladno s 137. členom ZDR in 9. točko Organizacijskega predpisa o delovnem času v družbi je tožnici tako za čas sporno obdobje pripadalo nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela zaradi nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe. Tožnica ni podala soglasja za to, da bi se v spornem času namesto bolniške odsotnosti obračunaval višek ur, zato bi tožena stranka morala upoštevati svojo zakonsko obveznost.
denarna socialna pomoč - odprava dokončne odločbe - vrnitev preveč plačanega zneska
Za odločanje organa pri priznavanju pravice do denarne socialne pomoči je bistveno dejansko stanje, kakršno je obstajalo v času vodenja postopka na prvi stopnji. Organ bi zato moral ugotoviti dejstva, bistvena za odločitev v zadevi ter šele nato odločiti, ali so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji za priznanje denarne socialne pomoči v višjem znesku. V sporni zadevi organ tega očitno ni storil, saj je odločbo izdal kljub temu, da tožnik še ni predložil vseh potrebnih dokazil. Tožniku zaradi nepredložitve dokazov ni mogoče očitati, da je podatke prikazoval lažno, ali da jih je zamolčal ali da je sporočil neresnične podatke, ali da je šlo za neko drugo nedovoljeno ravnanje upravičenca. V tem primeru tožena stranka za odpravo dokončne odločbe ni imela pravne podlage v tretjem odstavku 39. člena ZSV (po katerem, Center za socialno delo odločbo odpravi, če ugotovi, da je upravičenec podatke prikazoval lažno ali jih je zamolčal, ali je sporočil neresnične podatke že pred oziroma ob izdaji odločbe, s katero mu je bila dodeljena denarna socialna pomoč, ali je bila odločba izdana na podlagi drugega, nedovoljenega ravnanja upravičenca).
Tožena stranka ni uspela dokazati, da je tožniku regres za letni dopust za sporna leta že plačala, zato je tožnikov tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
preložitev glavne obravnave – opravičljiv razlog – kršitev kontradiktornosti postopka – prekluzija
Po tem, ko je tožena stranka že več kot mesec dni pred datumom naroka za glavno obravnavo prejela vabilo za glavno obravnavo, okoliščina, da je tožena stranka šele tik pred narokom za glavno obravnavo pooblastila kvalificiranega pooblaščenca za zastopanje, ne predstavlja opravičljivega razloga za preložitev naroka za glavno obravnavo.
Zaključek sodišča prve stopnje o nedopusnosti postopka zoper kršitelja zaradi zastaranja pregona je prezgoden. Tako iz pojasnila prekrškovnega organa ob predložitvi zahteve za sodno varstvo kršitelja zoper plačilni nalog kot iz vsebine zahteve za sodno varstvo je namreč razvidno, da je prekrškovni organ za navedeni prekršek najprej vodil postopek zoper lastnico vozila. Navedeno kaže, da je prekrškovni organ že pred izdajo plačilnega naloga vlagatelju zahteve za sodno varstvo izvajal procesna dejanja, ki jih je bilo potrebno izvesti, da je lahko odločil o tem, ali je podan prekršek in kršiteljeva odgovornost zanj, torej dejanja, ki nedvomno pretrgajo zastaranje pregona za obravnavni prekršek.
ZPP člen 318, 318/1, 318/3, 339, 339/2, 339/2-7. ZDR člen 109, 109/1, 131, 131/1.
zamudna sodba - regres za letni dopust - odpravnina - sklepčnost - rok za odpravno nesklepčnosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Glede zahtevka za plačilo odpravnine po 109. členu ZDR ni bil izpolnjen eden od pogojev za izdajo zamudne sodbe, saj tožba v tem delu ni bila sklepčna. Tožnik v tožbi sicer navaja, da naj bi mu bil vročen sklep o prenehanju delovnega razmerja (in da mu je tega dne delovno razmerje tudi prenehalo), vendar pa ne navaja, da bi šlo za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti. Le v primeru, če gre za takšno odpoved, je delodajalec delavcu v skladu s 1. odstavkom 109. člena ZDR dolžan izplačati odpravnino. Tudi iz listin, ki jih je tožnik priložil k tožbi, ne izhaja, da bi šlo za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Sodišče prve stopnje bi zato tožniku v skladu z 3. odstavkom 318. členom ZPP moralo s sklepom določiti rok za odpravi nesklepčnosti tožbe v delu, ki se nanaša na zahtevek za plačilo odpravnine. Ker tega ni storilo, temveč je tudi o tem delu tožbenega zahtevka odločilo z izpodbijano zamudno sodbo, je v tem delu podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
ZP-1 člen 98, 98/3, 98/4, 113a. ZPrCP člen 105, 105/5, 105/5-4.
napoved pritožbe - pritožba zoper prepis izreka
Obdolženkina pritožba zoper prepis izreka je preuranjena, saj sodišče šele po prejemu napovedi pritožbe izdela sodbo z obrazložitvijo, zoper katero je dovoljena pritožba.