posredniška pogodba – podizvajalsko razmerje – več prevoznikov – stranka pogodbe - posrednik
Bistvo posredniške pogodbe je v tem, da si posrednik prizadeva spraviti v stik z naročiteljem osebo, ki se bo z njim pogajala za sklenitev določene pogodbe. Posrednik ne nastopa kot stranka te pogodbe.
Ker je toženka neupravičeno prejela otroški dodatek, do katerega ni bila upravičena, je neupravičeno pridobljene zneske otroškega dodatka dolžna vrniti tožnici na podlagi 190. člena OZ.
ugovor prenehanja terjatve – materialnopravni pobot - likvidna terjatev
Dolžnik v predmetni zadevi ni uspel dokazati obstoja ugovornega razloga iz 8. točke prvega odstavka 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). To pa pomeni, da v pobot uveljavljena terjatev ni likvidna terjatev, kar pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za pobot v smislu določbe prvega odstavka 311. člena Obligacijskega zakonika(OZ).
sklep zadruge – ničnost sklepa zadruge – izpodbojnost sklepa zadruge – izključitev člana – sklep o izključitvi – bodoča škoda – nastala škoda – restriktivna razlaga zadružnih pravil
Ničen je lahko le sklep zadruge, ki je v nasprotju s prisilnimi predpisi. V kolikor sklep nasprotuje zadružnim pravilom, kot to zatrjuje tožeča stranka, ZZad v drugem odstavku 24. člena predpisuje drugačno pravno posledico, in sicer izpodbojnost sklepa.
Skladno z besedilom Pravil za izključitev člana iz zadruge na zadostuje grožnja bodoče škode, pač pa mora slednja zadrugi (ali njenim članom) v času izključitve že nastati.
Restriktivno razlago Pravil zadruge narekuje dejstvo, da je po svoji naravi izključitev zadruge skrajni, zadnji ukrep („ultima ratio“) za zagotovitev članske lojalnosti oziroma zadružne zvestobe, ki zaradi odtegnitve zadružnih „pospeševalnih“ storitev lahko občutno poseže v gospodarski položaj izključenega člana.
ustavitev postopka zavarovanja brez predloga dolžnika - iztek časa veljavnosti predhodne odredbe - uporaba materialnega prava
Sodišče prve stopnje je odločalo o ustavitvi postopka in razveljavitvi opravljenih dejanj brez predloga dolžnika, pri čemer je materialnopravna podlaga 278. člena ZIZ, na katero se sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu sklicuje, uporabljiva le v primeru dolžnikovega predloga za ustavitev postopka zavarovanja. Za ustavitev bi torej morali biti izpolnjeni pogoji po drugem odstavku 264. člena ZIZ. Da bi ti pogoji bili izpolnjeni, sodišče ni ugotovilo, saj je svojo odločitev utemeljilo zgolj z iztekom časa, za katerega je bila predhodna odredba izdana. Zgolj iztek časa veljavnosti predhodne odredbe, pa seveda sam po sebi, glede na povzeto zakonsko ureditev, ne daje podlage za sprejeto odločitev, ki tako temelji na zmotni materialnopravni podlagi.
Tožnik je vložil predlog za revizijo zoper sodbo sodišča druge stopnje in pri tem ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, zato je bilo potrebno tožnikovo revizijo kot nedovoljeno zavreči, saj je revizijo vložila stranka, ki nima postulacijske sposobnosti.
Tožnik je pri toženi stranki vložil zahtevo za priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro, čez nekaj dni pa predmetno tožbo, kar je prezgodaj, zato jo je potrebno zavreči.
ODŠKODNINSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0078336
ZPP člen 318. URS člen 26. ZOR člen 154.
odškodninska odgovornost države – sojenje brez nepotrebnega odlašanja – pojasnjevalna dolžnost sodišča – kreditna pogodba – zmanjšanje škode – vzročna zveza – teorija o adekvatni vzročnosti
Razdrtje kreditne pogodbe tožeča stranka povezuje z izpadom dohodkov od trženja nepremičnin v posledici neizselitve najemnikov. Zato ni mogoče priti do sklepa, da je škoda v višini vrnitve kredita nastala zato, ker tožena stranka ni zagotovila odločanja brez nerazumnega odlašanja o izselitvi 84 najemnikov v stavbi s 198 sobami. Najmanj, kar bi lahko storila tožeča stranka, da bi eventualno nastalo škodo zmanjšala, je, da bi tožeča stranka lahko oddajala 114 sob in iz izkupička iz najemnin poplačevala kredit.
začasna odredba - obstoj nevarnosti - neznatna škoda - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin
To, da bi verjetno dolžnik pretrpel le neznatno škodo, mora upnik izkazati za vsako predlagano začasno odredbo, in sodišče mora pri odločanju o izdaji vsake začasne odredbe posebej ugotavljati, ali je upnik s stopnjo verjetnosti izkazal, da bo dolžniku, prav glede na posledice določene začasne odredbe, nastala le neznatna škoda.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0076918
ZIZ člen 17, 38. ZOdvT tarifna številka 1200, 3460. OZ člen 378, 378/1.
načelo formalne legalitete - zakonske zamudne obresti - stroški predloga za izvršbo - več upnikov - zastopanje več strank - vrednost spornega predmeta - odvetniška nagrada
Sodišče lahko glede na načelo stroge formalne legalitete dovoli izvršbo le na podlagi izvršilnega naslova, in to zgolj za izterjavo obveznosti, ki iz njega izhajajo. Upniki nimajo izvršilnega naslova za zakonite zamudne obresti, ker jih v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov, niso zahtevali.
Če se pri odmeri nagrade kot vrednost spornega predmeta upošteva seštevek vseh posameznih terjatev upnikov, nato pa se zahteva še nagrado po tar. št. 1200 ZOdvT za zastopanje več strank, pomeni to nedopustno potenciranje odvetniške nagrade.
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, člen 53.
nagrada in stroški za izvedensko delo - preuranjena odmera nagrade
Kadar imata stranki ugovore zoper mnenje, ali pa kadar je mnenje nejasno ali pomanjkljivo, in so potrebna dodatna pojasnila, sodišče izvedenca zasliši na naroku ali pa v zvezi s temi pojasnili zahteva pisno dopolnitev ekspertize. Šele takrat, ko je tudi tako dopolnjeno izvedeniško mnenje obravnavano na naroku, se lahko šteje, da je bilo dokazovanje z izvedencem končano.
Tožbenega zahtevka na izbris znamke tožena stranka ne more sama izpolniti. Njena blagovna znamka lahko preneha le ob posredovanju URSIL. Pri odločanju o dolžnosti povrnitve pravdnih stroškov zato sodišče ne more šteti, da je tožena stranka izpolnila tožbeni zahtevek s tem, ko je Urad za intelektualno lastnino izdal odločbo B 106.
prepoved izplačila po bančni garanciji - bančna garancija za odpravo napak - zloraba pravic
Dolžnik (upravičenec iz garancije, investitor) je upravičen realizirati bančno garancijo (bančna garancija na prvi poziv) za odpravo napak v garancijski dobi le tedaj, če upnik (izvajalec posla) morebitnih grajanih napak v garancijski dobi ne odpravi.
sklep o začetku stečajnega postopka – vročitev pritožbe – pritožba upnikov zoper sklep o odložitvi odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka – procesna legitimacija – predhodni postopek – predlog za prisilno poravnavo
Med sklepe, izdane v predhodnem postopku, spadajo vsi sklepi v zvezi z obravnavo predloga za začetek postopka, vključno s sklepom o začetku postopka zaradi insolventnosti.
Ker sklep o začetku stečajnega postopka v obravnavanem primeru še ni postal pravnomočen, predhodni postopek še ni zaključen in je prijava udeležbe upnikov v predhodnem postopku hkrati z vložitvijo pritožbe zoper sklep o začetku stečajnega postopka pravočasna.
Če je z zakonom določena vročitev vloge, za seznanitev prizadete stranke z vlogo ne zadošča možnost seznanitve z vpogledom v spis.
stroški upnika - vrednost spornega predmeta - odmera stroškov v izvršilnem postopku - predlog zaradi izpraznitve in izročitve stanovanja ter plačila denarnega dolga
Določitev vrednosti spornega predmeta v izvršilnem postopku ureja 27. člen ZOdvT, po katerem se v postopku za izterjavo denarne terjatve vrednost predmeta določi po znesku denarne terjatve, ki je predmet izvršbe, v postopkih za uveljavitev nedenarne terjatve pa po vrednosti stvari, ki se izroča, dobavlja, izpraznjuje ali deli. Kljub temu, da je upnik ta dejstva navedel že v samem predlogu za izvršbo, pritožbeno presojana odločitev o njih nima nobenih razlogov oziroma so navedeni razlogi tako pomanjkljivi, da sklepa v izpodbijanem delu ni mogoče preizkusiti.
plačilo razlike plače - plačilo za dejansko opravljeno delo - obveznost plačila - plačilo za delo
Tožnica ni opravljala dela, ki bi bilo višje vrednoteno od dela „svetovalec I“, za katerega je imela sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. V spornem obdobju ni opravljala del in nalog vodje službe za lastnino in javna naročila, razen delno skupaj s še dvema sodelavcema v času odsotnosti vodje. Taka dela je s strani direktorice tožene stranke ali koga drugega ji tudi niso bila odrejena. Zato tožnica ni upravičena do plačila za opravljanje dela vodje službe za lastnino in javna naročila.
Zamuda s plačilom glavne obveznosti je lahko ugotovljena le ob upoštevanju zapadlosti terjatve, slednjo pa določajo pravice oziroma obveznosti strank v njunem medsebojnem razmerju. Navedeno pomeni, da poslovne obveznosti stranke ni mogoče utemeljevati na pogodbi, ki je sama ni sklenila in torej ni bila njena stranka.
Dejstvo, da tožena stranka ni izterjala zakonskih zamudnih obresti od svojih naročnikov, je stvar poslovne odločitve tožene stranke, ki v ničemer ne vpliva na njene obveznosti do tožeče stranke, upoštevaje njun medsebojen dogovor, zapisan v 11. členu podizvajalske pogodbe. Dokler tožena stranka ni prejela plačila od svojega naročnika, skladno z izrecnim pogodbenim dogovorom med pravdnima strankama, ni bila zavezana k plačilu tožene stranke in ni bila v zamudi.
URS člen 158. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 224, 224/1, 225, 225/1, 225/4, 260, 260/1, 261, 261/2. ZPIZ-1 člen 180, 181, 249. ZS člen 3, 3/2.
starostna pokojnina - ponovna odmera - naknadna odmera starostne pokojnine - pravnomočno odmerjena pokojnina - pokojninska osnova - pravnomočnost - zavrženje zahteve za novo odmero - novo dejstvo
Dejstvo, da toženec pri odmeri pokojnine ni upošteval zneskov, namenjenih za nakup obveznic, ni bilo novo, le tožnica zanj očitno ob odmeri pokojnine ni vedela in se zato zoper odločbo ni pritožila. V takem primeru ni mogoče zahtevati nove odmere pokojnine, temveč po 1. točki 260. člena ZUP obnovo postopka, in sicer pod pogojem, da okoliščin, zaradi katerih se predlaga obnova postopka, stranka brez svoje krivde ni mogla navesti v končanem prejšnjem postopku (2. odstavek 261. člena ZUP). Zato je toženec tožničino zahtevo za novo odmero pokojnine zakonito zavrgel.
Tožena stranka ni uspela dokazati, da je tožniku regres za letni dopust za sporna leta že plačala, zato je tožnikov tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 37. ZPIZ-1 člen 36.
Sporazum z Bosno - preračun pokojnin - pokojnina v tretji državi - starost
Tožniku je bila v BIH priznana pravica do starostne pokojnine od 31. 7. 2000 dalje tudi z upoštevanjem slovenske pokojninske dobe v trajanju 22 let, 8 mesecev in 9 dni, pri čemer je povečana zavarovalna doba znašala 3 leta, 1 mesec in 1 dan. Na dan uveljavitve Sporazuma dne 1. 7. 2008, ob ugotovljeni pokojninski dobi, tožnik za priznanje pravice do pokojnine ni izpolnjeval predpisanega pogoja starosti po 36. členu ZPIZ-1, to je 63 let oz. z upoštevanjem znižanja starosti zaradi zavarovalne dobe, ki se šteje s povečanjem, 61 let in 6 mesecev. Zato je tožena stranka tožnikovo zahtevo za priznanje sorazmernega dela starostne pokojnine v R Sloveniji pravilno zavrnila.
Ker v Republiki Sloveniji na dan uveljavitve Sporazuma v tožnikovem primeru niso bili izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do pokojnine po ZPIZ-1, je že priznana pravica do pokojnine v BIH ostala obveznost te države.