ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, člen 53.
nagrada in stroški za izvedensko delo - preuranjena odmera nagrade
Kadar imata stranki ugovore zoper mnenje, ali pa kadar je mnenje nejasno ali pomanjkljivo, in so potrebna dodatna pojasnila, sodišče izvedenca zasliši na naroku ali pa v zvezi s temi pojasnili zahteva pisno dopolnitev ekspertize. Šele takrat, ko je tudi tako dopolnjeno izvedeniško mnenje obravnavano na naroku, se lahko šteje, da je bilo dokazovanje z izvedencem končano.
ZFPPIPP člen 430, 430/2, 435, 435/1, 436, 439, 439/1. ZSReg člen 43.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – vročitev – objava sklepa na straneh AJPES – predlog za začetek stečajnega postopka
Subjekt vpisa bi v primeru, če je res vložil predlog za začetek stečajnega postopka, z njim uspešno preprečil nadaljevanje postopka izbrisa le, če bi v času dveh mesecev po izdaji sklepa o začetku postopka izbrisa z ugovorom zoper navedeni sklep ugovarjal, da zaradi vložitve predloga za začetek stečajnega postopka ni pogojev za vodenje postopka izbrisa, in če bi vložitev predloga za začetek stečajnega postopka registrskemu sodišču tudi izkazal.
Iz dokazila o plačilu sodne takse sicer izhaja, da je ni plačala tožena stranka, temveč druga pravna oseba zanjo, vendar to ne pomeni, da obveznost tožene stranke za plačilo sodne takse za pritožbo ni bila pravočasno izpolnjena. Tretji člen ZST-1 sicer določa, da je taksni zavezanec za plačilo sodne takse tisti, ki predlaga uvedbo postopka ali opravo posameznega dejanja. Te določbe pa ni mogoče razlagati tako, da bi moral plačati sodno takso le taksni zavezanec sam oz. da se plačilo sodne takse, ki bi jo plačala druga oseba za taksnega zavezanca, ne bi upoštevalo. Bistveno je namreč, da je bila sodna taksa plačana pravočasno v zahtevani višini (kot se je zgodilo v konkretnem primeru).
Načelo individualizacije zahteva upoštevanje stopnje in trajanja bolečin in strahu, izhaja pa iz spoznanja, da je posameznik neponovljiva in nezdružljiva celota telesa in duševne biti, zato vsak specifično doživlja svojo telesno in duševno celovitost in posege vanjo.
Načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine zahteva upoštevanje objektivnih materialnih zmožnosti družbe in sodne prakse v podobnih primerih nepremoženjskih škod. Izraža tudi ustavni načeli enakosti pred zakonom in enakega varstva pravic, kar pomeni, da se morajo enaki primeri obravnavati enako, različni pa različno.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti pri zdravljenju – strah – duševne bolečine zaradi trajnega zmanjšanja življenjske aktivnosti – ugriz psa
Znesek 12.300 EUR predstavlja pravično denarno odškodnino za nepremoženjsko škodo, nastalo zaradi ugriza psa.
Sodišče ne sme preverjati resničnosti dejstev, ki niso bila prerekana in se štejejo za priznana, temveč jih je dolžno vključiti v dejansko podlago sodbe.
Stranke skupnega sporazuma lahko določijo različno nadomestilo glede na okoliščine uporabe, ne smejo pa vezati višine nadomestila na okoliščine v zvezi z njegovim neplačevanjem. Navedeno utemeljuje sklep, da lahko stranke skupnega sporazuma dogovorijo le eno tarifo, ki ne sme biti različna za tiste, ki sklenejo pogodbo s kolektivno organizacijo.
ZASP v četrtem odstavku 159. člena sicer nalaga dolžnost uporabnikom varovanih del, ki ta dela uporabljajo na podlagi ZASP brez neizključnega prenosa ustrezne pravice, enkrat mesečno predložiti pristojni kolektivni organizaciji podatke o njihovi uporabi, vendar te dolžnosti tožene stranke tožeča stranka ne more uveljavljati kot svojo pravico, iztožljivo v civilni pravdi. Tožeča stranka ima na voljo le uveljavljanje civilnopravnih sankcij zaradi kršitve avtorskih pravic, ki jih določa ZASP (plačilo nadomestila ter morebitne odškodnine oziroma civilne kazni).
NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079166
ZNP člen 26, 26/3, 37, 120. SPZ člen 70, 70/2, 70/4, 273. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
delitev solastne nepremičnine – fizična delitev – civilna delitev – pravica do izjave – načelo kontradiktornosti - oprava naroka v odsotnosti nepravilno vabljene stranke – vročitev vabila na narok – izvajanje dokazov – dokazni sklep
Šele če se izkaže, da sporna nepremičnina iz pravnih ali iz ekonomskih razlogov pomeni nedeljivo celoto, lahko sodišče pristopi k njeni civilni delitvi. Civilna delitev, torej sodna prodaja stvari in razdelitev izkupička med solastnike, je zgolj subsidiarna.
STVARNO PRAVO - LASTNINJENJE - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VSM0021728
ZSKZ člen 14.
družbena lastnina - kmetijska zemljišča - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - narava vpisa lastninske pravice v zemljiško knjigo
V času uveljavitve ZSKZ (11. 3. 1993) so bila vsa sporna zemljišča v družbeni lasti, kar pomeni, da je z dnem uveljavitve citiranega zakona tožnica na teh nepremičninah pridobila lastninsko pravico po samem zakonu. Ker je takšen vpis lastninske pravice le deklaratornega značaja, torej nima konstitutivnega učinka, toženka na podlagi ZLNDL, ki je stopil v veljavo 1997 leta, ni mogla veljavno pridobiti svoje lastninske pravice. Zemljiška knjiga je javna knjiga in je uradna evidenca o lastništvu nepremičnin, zato podatki, ki jih izkazuje, veljajo za pravilne, vpisane pravice pa veljajo za obstoječe, in sicer vse dokler se za njih ne izkaže nasprotno.
skupno premoženje - določitev deležev - pomoč oziroma darilo sorodnikov in prijateljev zakoncema
V skladu z ustaljenim stališčem sodne prakse je treba pri ugotavljanju skupnega premoženja zakoncev pomoč oziroma darilo sorodnikov in prijateljev načeloma šteti kot prispevek, dan obema zakoncema po enakih deležih, vse dokler zainteresirani ne dokaže, da je bilo darilo v času daritve (in ne morda kasneje) namenjeno le obdarjencu in nikomur drugemu.
Ko je prejemnica socialnega varstva še živa, ni pravne podlage za regresni zahtevek občine, saj mora CSD izdati odločbo o prenehanju plačevanja stroškov domske oskrbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063646
ZPP člen 258, 258/2. OZ člen 619, 641.
podjemna pogodba – prevzem del – režijske ure – adaptacijska dela – pomanjkljiva trditvena podlaga – zaslišanje strank – upravičen razlog za izostanek z naroka
Tožeča stranka, kljub ugovorom toženca, ni konkretizirala obsega režijskih ur. Zgolj iz izpovedi B. O., da se veliko del pri adaptacijah ne da ovrednotiti drugače kot po urah, namreč ni mogoče zaključiti, da je bil obseg ur, kot ga vtožuje tožeča stranka, res potreben in izveden. Tožeča stranka bi morala navesti, katera dela je v teh urah izvedla, koliko časa je porabila za posamezna dela, ipd.
Opravičilo, podano na dan naroka, kljub temu, da je bilo potovanje v naprej dogovorjeno in je bil toženec o dnevu naroka obveščen že 14. 2. 2013, pomeni zlorabo pravice do opravičila. Tega bi namreč moral sodišču poslati takoj, ko je izvedel, da se naroka ne bo mogel udeležiti.
ZUJIK člen 4, 28, 45, 45/1. ZJU člen 24, 24/2, 24/3, 24/5, 25, 154. ZDR člen 204, 204/3.
zavrženje tožbe - javni zavod - sodno varstvo - predhoden postopek pri delodajalcu - javni uslužbenci - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Varstvo pravic delavcev, za katere se uporablja ZJU, je urejeno drugače kot varstvo pravic delavcev po ZDR. Sodno varstvo je v postopkih varstva pravic delavcev, pri katerih se uporablja ZJU, dopustno le pod pogojem, da je delavec predhodno postopal po 24. oziroma 25. členu ZJU. Tožnik je torej moral svoje zahteve, ki jih uveljavlja s tožbo v tem individualnem delovnem sporu v zvezi z nezakonitim prenehanjem delovnega razmerja, najprej uveljavljati pri toženi stranki (javnem zavodu s področja kulture) v skladu z določbami ZJU. Ker sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava ni ugotavljalo relevantnih dejstev to je, ali je tožnik ob uporabi specialnih določil ZUJIK pravočasno vložil tožbo, je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, zato je bilo potrebno sklep o zavrženju tožbe zaradi zamude 30-dnevnega roka za sodno varstvo po 3. odst. 204. člena ZDR razveljaviti.
ZDR člen 83, 83/2, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 204, 204/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje tatvine - pravica do zagovora - zagovor - pisni zagovor
Tožena stranka v primeru tožnice ni kršila pravice zagovora iz določbe 2. odstavka 83. člena ZDR. Tožnica je zaradi bolniškega staleža želela preložiti datum predvidenega zagovora na kasnejši termin, čemur pa tožena stranka upravičeno ni sledila, saj bi takšna preložitev glede na kratek prekluzivni rok za izredno odpoved iz določbe 2. odstavka 110. člena ZDR preprečila možnost pravočasne izredne odpovedi. Ne glede na to pa je tožnica podala pisni zagovor, v katerem se je opredelila tako do svojega delovnopravnega statusa kot vsebinskih razlogov za izredno odpoved. To pa pomeni, da je bilo s tako podanim pisnim zagovorom v celoti zadoščeno formalnosti iz določbe 2. odstavka 83. člena ZDR.
Tožnica (zaposlena kot živilski delavec) je poskusila odtujiti 2,5 kg sveže pakiranega mesa, kar je preprečil njen sodelavec, ki je po pooblastilu tožene stranke pri izhodu iz območja delovišča tožene stranke opravil kontrolo in pregled tožničine prtljage. Tožničino ravnanje ima vse znake kaznivega dejanja tatvine iz določbe 204. člena KZ-1, hkrati pa pomeni tudi kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 1. kot 2. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR.
odškodninska odgovornost – objektivna odgovornost – nevarna dejavnost – policijsko delo – ekskulpacijski razlogi – ravnanje tretjega
V okoliščinah, v katerih je policist po službeni dolžnosti moral imeti stik z agresivnim in vinjenim kršiteljem in pri tem delovati v okviru omejitev, ki jih predpisuje Pravilnik o policijskih pooblastilih, je bil tožnik v večji nevarnosti nastanka škode, ker vseh reakcij kršitelja ni mogoče obvladovati, ne da bi kršil Pravilnik o policijskih pooblastilih, zato je delo v takšnih okoliščinah predstavljalo nevarno dejavnost.
Oseba, ki je po sami naravi stvari vključena v opravljanje nevarne dejavnosti, kot je to v konkretnem primeru storilec prekrška v policijskem postopku, ne šteje za „tretjega“ v smislu 2. odstavka 153. člena OZ.
prekluzija v zapuščinskem postopku – odgovornost dedičev za dolgove – terjatev dediča do zapuščine – pritožbena novota
Pritožnik v pritožbi navaja nova dejstva, ki pa so v zapuščinskih postopkih izjemoma dopustna, če se nanašajo na dednopravna vprašanja, in ker gre za laično stranko, ki v zapuščinskem postopku pred sodiščem prve stopnje ni bil opozorjen, da v pritožbenem postopku ne bo mogel več navajati novih dejstev in predlagati dokazov.
nedenarna terjatev - nenadomestno dejanje - vrnitev premičnin - dejanje, ki ga lahko opravi samo dolžnik - sredstvo izvršbe - denarna kazen
Kot nenadomestno dejanje je mogoče opredeliti izročitev ključev vhodnih vrat stanovanjske stavbe, ne pa tudi vrnitve premičnin v stanovanjsko stavbo. Dejanje, ki ga lahko opravi le dolžnik, mora biti po naravi takšno, da je vezano na njegovo osebnost, kar pomeni, da ga namesto dolžnika ne more opraviti nihče drug.
V sodni praksi je zavzeto stališče, da navedbe stranke lahko nadomestijo navedbe druge stranke, vendar v primeru, ko se je tožnica trditvam o zavarovanju kredita povsem izognila, to stališče ne pride v poštev. Ni namreč mogoče šteti, da tožbeni zahtevek s svojimi trditvami v celoti utemeljuje tožena stranka. S tožbo, kot je bila podana, namreč toženi stranki ni bilo omogočeno, da se brani zoper zahtevek za plačilo zaradi neprimernega zavarovanja kredita.
NEPRAVDNO PRAVO – IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0079156
ZDen člen 44. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 5,7, 7/1, 7/2, 7/3, 7/4.
vrnitev zaplenjenega premoženja – vrednost premoženja – višina odškodnine – življenjska doba strojev – tehnična amortizacija
Ob ugotovitvah, je bila večina strojev, glede katerih se odmerja odškodnina, starejša od 14,2 let in po predvojnih standardih že tehnično amortiziranih, podlago za odmero odškodnine lahko predstavlja le 4. odstavek 7. člena Navodila, ki zapoveduje 70% amortizacijo, saj so bile premičnine kljub tehnično popolni amortizaciji še vedno v uporabi.