URS člen 158. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 224, 224/1, 225, 225/1, 225/4, 260, 260/1, 261, 261/2. ZPIZ-1 člen 180, 181, 249. ZS člen 3, 3/2.
starostna pokojnina - ponovna odmera - naknadna odmera starostne pokojnine - pravnomočno odmerjena pokojnina - pokojninska osnova - pravnomočnost - zavrženje zahteve za novo odmero - novo dejstvo
Dejstvo, da toženec pri odmeri pokojnine ni upošteval zneskov, namenjenih za nakup obveznic, ni bilo novo, le tožnica zanj očitno ob odmeri pokojnine ni vedela in se zato zoper odločbo ni pritožila. V takem primeru ni mogoče zahtevati nove odmere pokojnine, temveč po 1. točki 260. člena ZUP obnovo postopka, in sicer pod pogojem, da okoliščin, zaradi katerih se predlaga obnova postopka, stranka brez svoje krivde ni mogla navesti v končanem prejšnjem postopku (2. odstavek 261. člena ZUP). Zato je toženec tožničino zahtevo za novo odmero pokojnine zakonito zavrgel.
Konvencija Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga člen 35, 35/1, 38, 38/1, 38/2, 39, 39/1.
kupoprodajna pogodba – stvarne napake – grajanje napak – obvestilo o napakah – pregled blaga ob prevzemu – odložen prevzem blaga – najkrajši možni rok – Dunajska konvencija
Res je sicer, da je tožena stranka v prvi pripravljalni vlogi zatrjevala nemožnost kvalitetnega pregleda blaga ob prevzemu glede na način pakiranja. Vendar tudi če bi sodišče sledilo takšni argumentaciji tožene stranke, bi bilo mogoče pravočasnost grajanja napak presojati le ob zadostni trditveni podlagi, podprti z ustreznimi dokazi. V kolikor bi dejansko šlo za primer odloženega prevzema blaga v smislu drugega odstavka 38. člena Konvencije, bi tožena stranka morala zatrjevati in predlagati dokaze, najprej o tem, kdaj je sporno blago prevzel njen kupec, kdaj je bila z njegove strani o napakah obveščena tožena stranka in kdaj naj bi obvestilo o ugotovljenih napakah posredovala tožeči stranki.
Tožnica bi v primeru toženčeve odtujitve nepremičnin z neizdajo začasne odredbe lahko izgubila učinkovito pravno varstvo proti dobrovernemu kupcu. S tem je izkazana objektivna nevarnost za uveljavitev tožničine (končne) terjatve.
Če je predmet skupnega premoženja lastninska pravica na stvari, ta nastopa kot skupna lastnina zakoncev, zato ni pravilna prepoved razpolaganja s spornimi nepremičninami zgolj v deležu. Omejitev pravice razpolaganja z začasno odredbo le na določen delež bi prišla v poštev, če bi tožnica zahtevala ugotovitev solastnega premoženja, ne pa skupnega.
nedenarna terjatev - nenadomestno dejanje - vrnitev premičnin - dejanje, ki ga lahko opravi samo dolžnik - sredstvo izvršbe - denarna kazen
Kot nenadomestno dejanje je mogoče opredeliti izročitev ključev vhodnih vrat stanovanjske stavbe, ne pa tudi vrnitve premičnin v stanovanjsko stavbo. Dejanje, ki ga lahko opravi le dolžnik, mora biti po naravi takšno, da je vezano na njegovo osebnost, kar pomeni, da ga namesto dolžnika ne more opraviti nihče drug.
OZ člen 6, 6/2, 131, 131/2, 131/1. Pravilnik o tehničnih ukrepih in zahtevah za varno obratovanje kopališč.
krivdna odškodninska odgovornost - kopališče
Da upravljalec kopališke dejavnosti odgovarja za škodo po načelu krivdne odgovornosti, mora oškodovanec dokazati okoliščine, ki ga obremenjujejo s stališča pomanjkanja izvajanja ukrepov za zagotovitev varnosti kopalcev.
predlog za obnovo postopka – obnovitveni razlog – možnost obravnavanja pred sodiščem – nepravilna vročitev – dejanski prejem – vrnitev v prejšnje stanje – zamuda dejanja v pritožbenem postopku – pristojnost za odločanje o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje – upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje – zmota stečajnega upravitelja
Ker je bil stečajni upravitelj z vabilom na narok seznanjen, pa se je (sicer v zmoti) odločil, da nanj ne bo pristopil, torej je možnost, da bi se naroka udeležil, imel, ni pa je izkoristil, obnovitvenega razloga iz 2. točke 394. člena ZPP ne more uspešno uveljavljati.
Iz poroštvenih izjav tožencev izhaja, da so se kot poroki in plačniki (solidarno poroštvo) zavezali v celoti izpolniti glavne in stranske obveznosti leasingojemalca po pogodbi o finančnem leasingu, s katero so bili seznanjeni. Ker poroštvena obveznost tožencev ni bila omejena, kar izhaja iz poroštvenih izjav, toženci odgovarjajo za izpolnitev celotne obveznosti glavnega dolžnika.
Le okoliščine, ki bi utemeljile tudi vrnitev v prejšnje stanje, so lahko razlog za preložitev razpisanega naroka zaradi obvestila (in izkazanih opravičenih razlogov) stranke, da se naroka ne more udeležiti.
Tožnik v tem sporu primarno uveljavlja kršitev pravic pri zaposlovanju in v tej zvezi zahtevek za razveljavitev izbirnega postopka za zasedbo delovnega mesta računalnikar - organizator informacijskih dejavnosti, učitelj izbirnih predmetov iz računalništva pri toženi stranki, podrejeno pa odškodnino zaradi diskriminacije na podlagi invalidnosti. Tožnik je glede primarnega zahtevka izbire kandidata skladno z določbo 5. člena ZST-1 dolžan ob vložitvi tožbe plačati predpisano sodno takso. Takšen zahtevek je potrebno po določilih ZST-1 uvrstiti med postopke o individualnih delovnih sporih, o posamičnih pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem, ki niso premoženjske narave. Plačilo sodne takse predstavlja procesno predpostavko, da lahko sodišče začne postopek in o zahtevku meritorno odloči. Ker tožnik v konkretnem primeru kljub pozivu, da poravna podpisano takso za tožbo, tega ni storil, je potrebno skladno z določbo 2. odstavka 105. a. člena ZPP tožbo šteti za umaknjeno.
zakoniti dediči - zahtevek za vračunanje daril - pomoč prava neuki stranki
Sodišče bi moralo dediča kot prava neuko stranko poučiti, da lahko uveljavlja zahtevek za vračunanje darila dediču M. V. Dedič A. V. je namreč v svojih (laičnih) vlogah omenjal, da je dedič M. V. od zapustnice prejel darilo, ni pa izrecno uveljavljal, da predstavlja predmetno stanovanje darilo, ki ga je treba všteti dediču M. V. v njegov dedni delež. V okviru materialno procesnega vodstva bi moralo sodišče razčistiti ali gre za darilo M. V., kot trdi pritožnik, in v zvezi s tem pritožnika tudi ustrezno poučiti.
krajevna pristojnost – splošna krajevna pristojnost – atrakcija pristojnosti – pristojnost v sporih o stvarnih pravicah na nepremičninah – postopek zavarovanja
V 63. členu ZPP je predpisana izključna krajevna pristojnost na podlagi atrakcije k izvršilnemu ali stečajnemu sodišču. Atrakcija velja samo za spore, ki nastanejo v okviru izvršilnega ali stečajnega postopka, v obravnavani zadevi pa ni šlo za postopek izvršbe, marveč za postopek zavarovanja.
Za spor o hipoteki kot stvarni pravici na nepremičnini je izključno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega leži nepremičnina.
ZOR člen 154, 203, 360, 360/1, 361, 376, 376/2, 387.
nova škoda – zastaranje novo nastale škode – začetek teka zastaralnega roka – bodoča škoda – predvidljivost škode - pripoznava dolga
Po zaključku zdravljenja ugotovljena postravmatska artroza je iz istega škodnega dogodka izvirajoča škoda, ki ob zaključku zdravljenja še ni bila znana. Ob zaključku zdravljenja še ni bilo gotovo, ali bo nastala, zato gre za novo nastalo škodo. Zastaranje odškodnine za to vrsto škode je začelo teči šele, ko je bila tožniku znana.
ZJU člen 156, 156/2, 156/3, 156/4. ZDR člen 6, 6a.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - javni uslužbenec - akt o notranji organizaciji in sistemizaciji - župan - ukinitev delovnega mesta - trpinčenje na delovnem mestu - mobing
Tožena stranka je sprejela Pravilnik o sistemizaciji delovnih mest v občinski upravi, na podlagi katerega je med ostalim ukinila tudi delovno mesto arhivar V, ki ga je zasedala tožnica. Pri spremembi navedenega pravilnika je šlo za odločitev, ki je bila v izključni pristojnosti tožene stranke oziroma njenega predstojnika župana. Sodna praksa je v zvezi z obravnavanjem takšnih vprašanj v podobnih delovnih sporih že zavzela stališče, da je samo v pristojnosti delodajalca, da organizira delo na način, ki je ekonomsko in organizacijsko najbolj sprejemljiv. Delodajalcu ni potrebno dokazovati smotrnosti sprememb načina poslovanja in organizacije dela ter v tej zvezi razlogov za morebitno ukinitev delovnega mesta in porazdelitev nalog na druge, tudi zunanje izvajalce. Zaradi ukinitve navedenega delovnega mesta je prenehala potreba po opravljanju dela tožnice po pogojih iz pogodbe o zaposlitvi, kar je utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Konflikten odnos med sodelavci in nezakonita odločitev delodajalca v zvezi z disciplinskim ukrepom ali izvedbo konkretnih del s strani delavca na podlagi delovnega naloga, ne more predstavljati mobinga ter trpinčenja na delovnem mestu. Če so takšni pojavi prisotni dalj časa in so pustili na delavcu kot žrtvi škodljive posledice, pa mora to delavec v tožbi v okviru trditvenega bremena določno opredeliti in navesti ustrezne dokaze. Tožnica bi zato morala v trditveni podlagi določno opredeliti, v čem in v kakšnem obsegu je bil nad njo izvajan mobing oziroma šikaniranje. Zgolj naštevanje posameznih opravil, ki jih je morala tožnica v okviru zadolžitev svojega delovnega mesta in odredb takratne direktorice izvajati v določenem obdobju, za presojo teh vprašanj ne more zadostovati.
predlog za prekinitev postopka – stranka v postopku insolventnosti – procesna legitimacija za pritožbo – poslovodja – zavrženje pritožbe
Pritožnik ni niti dolžnik niti upnik, ampak le fizična oseba, ki ji je glede na začetek stečajnega postopka nad dolžnikom prenehala funkcija poslovodje.
ZLNDL člen 3, 3/1. ZZad člen 74, 74/1. SPZ člen 39.
izbrisna tožba – pravni interes za vložitev izbrisne tožbe – rok za vložitev – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – pravica uporabe – vpis v zemljiško knjigo – dobrovernost
Samo imetništvo dejanske pravice uporabe ni zadosten izkaz pravnega interesa tožeče stranke za vložitev obravnavane tožbe. Za ugotovitev obstoja pravnega interesa je ključnega pomena ugotovitev, ali je tožeča stranka na spornih nepremičninah pridobila lastninsko pravico na podlagi zakona.
Nepremičnine, ki niso bile predmet lastninjenja po drugih zakonih, postanejo lastnina pravnih oseb, ki imajo na nepremičnini pravico uporabe. Ker je imela pravico uporabe na spornih zemljiščih vseskozi tožeča stranka, je ob uveljavitvi ZLNDL postala njihova lastnica, čeprav se je v zemljiško knjigo kot lastnica vknjižila nedobroverna toženka, ki z nepremičninami nikoli ni razpolagala. Zato je izbrisna tožba tožnice utemeljena.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079178
SPZ člen 37, 66, 66/1. ZPP člen 108.
neupravičena pridobitev – prikrajšanje – obogatitev – uporabnina – uporaba solastne stvari – pobotni ugovor – stroški stanovanja
Dejstvo, ali bi bilo sporno stanovanje mogoče oddati v najem, ni pomembno, saj je najemnina zgolj merilo (pripomoček) za ugotovitev koristi in prikrajšanja. Zaradi odtegnitve stanovanja iz tožničine posesti je tožničino prikrajšanje toženec dolžan nadomestiti. Njegov riziko je, kakšno korist mu uporaba stanovanja kot celote prinaša.
Ko je prejemnica socialnega varstva še živa, ni pravne podlage za regresni zahtevek občine, saj mora CSD izdati odločbo o prenehanju plačevanja stroškov domske oskrbe.
NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079166
ZNP člen 26, 26/3, 37, 120. SPZ člen 70, 70/2, 70/4, 273. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
delitev solastne nepremičnine – fizična delitev – civilna delitev – pravica do izjave – načelo kontradiktornosti - oprava naroka v odsotnosti nepravilno vabljene stranke – vročitev vabila na narok – izvajanje dokazov – dokazni sklep
Šele če se izkaže, da sporna nepremičnina iz pravnih ali iz ekonomskih razlogov pomeni nedeljivo celoto, lahko sodišče pristopi k njeni civilni delitvi. Civilna delitev, torej sodna prodaja stvari in razdelitev izkupička med solastnike, je zgolj subsidiarna.