predlog za vzpostavitev etažne lastnine – dopolnitev predloga – poziv sodišča – udeleženci – občina
V upravnem postopku pravnomočno določena gradbena parcela še ne pomeni, da odločitev sodišča glede pripadajočega zemljišča ni potrebna.
Prvo sodišče je predlagatelja pravilno pozvalo, da predlog za vzpostavitev etažne lastnine dopolni z navedbo občine, na območju katere se nahaja stavba, h kateri se določa pripadajoče zemljišče in posledično s predložitvijo toliko izvodov popravljenega predloga, kolikor je potrebno za vse udeležence. Ker predlagatelj ni ravnal v skladu s sklepom, bil pa je opozorjen na posledice, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju predloga pravilna.
V sodni praksi je zavzeto stališče, da navedbe stranke lahko nadomestijo navedbe druge stranke, vendar v primeru, ko se je tožnica trditvam o zavarovanju kredita povsem izognila, to stališče ne pride v poštev. Ni namreč mogoče šteti, da tožbeni zahtevek s svojimi trditvami v celoti utemeljuje tožena stranka. S tožbo, kot je bila podana, namreč toženi stranki ni bilo omogočeno, da se brani zoper zahtevek za plačilo zaradi neprimernega zavarovanja kredita.
ZOR člen 154, 203, 360, 360/1, 361, 376, 376/2, 387.
nova škoda – zastaranje novo nastale škode – začetek teka zastaralnega roka – bodoča škoda – predvidljivost škode - pripoznava dolga
Po zaključku zdravljenja ugotovljena postravmatska artroza je iz istega škodnega dogodka izvirajoča škoda, ki ob zaključku zdravljenja še ni bila znana. Ob zaključku zdravljenja še ni bilo gotovo, ali bo nastala, zato gre za novo nastalo škodo. Zastaranje odškodnine za to vrsto škode je začelo teči šele, ko je bila tožniku znana.
OZ člen 6, 6/2, 131, 131/2, 131/1. Pravilnik o tehničnih ukrepih in zahtevah za varno obratovanje kopališč.
krivdna odškodninska odgovornost - kopališče
Da upravljalec kopališke dejavnosti odgovarja za škodo po načelu krivdne odgovornosti, mora oškodovanec dokazati okoliščine, ki ga obremenjujejo s stališča pomanjkanja izvajanja ukrepov za zagotovitev varnosti kopalcev.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079145
OZ člen 171, 171/1, 174, 174/2, 179. ZPP člen 337, 337/1.
prometna nesreča – deljena odgovornost – neuporaba varnostnega pasu – vinjen voznik – premoženjska škoda – izgubljen zaslužek zaradi nezmožnosti za delo – mesečna renta – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – prekoračitev tožbenega zahtevka
Škoda zaradi izgube zaslužka je (gledano s časovne točke nastanka škodnega dogodka, iz katerega izvira) bodoča škoda. Odškodnina zanjo tako pomeni vzpostavitev stanja, ki ga sicer še ni bilo, a ki bi, če škodnega dogodka ne bi bilo, po normalnem teku stvari nastopilo. Zato se o povrnitvi te (bodoče) škode odloča (gledano s perspektive trenutka škodnega dogodka) na podlagi predvidevanj o normalnem teku stvari.
zavrženje pritožbe - pomočnik državnega pravobranilca - pooblastilo - nepopolne vloge - pritožbeni postopek
Tožena stranka je vložila pritožbo zoper izpodbijani del sodbe. Po preteku pritožbenega roka je z vlogo sodišču posredovala pooblastilo za zastopanje po pomočnici državnega pravobranilca v postopku pred Višjim delovnim in socialnim sodiščem v predmetni zadevi. Pooblastilo je podpisala državna pravobranilka. Iz vloge izhaja, da tožena stranka dopolnjuje pritožbo s pooblastilom, ki je bilo pomotoma izpuščeno pri vložitvi pritožbe. Brez pooblastila pomočnica državnega pravobranilca v skladu z določilom 27. člena ZDPra nima pravice do zastopanja pred Višjim delovnim in socialnim sodiščem v pritožbenem postopku. V skladu z določili 4. odstavka 343. člena ZPP se šteje, da pritožba ni dovoljena, če jo je vložila oseba, ki ni imela te pravice. Upravičenost do vložitve pritožbe se namreč izkaže s predložitvijo pooblastila, katerega je potrebno priložiti ob vložitvi pritožbe oziroma do izteka pritožbenega roka in kasnejše dopolnitve niso dopustne. V pritožbenem postopku se ne uporabljajo določila 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v popravo, kot to izrecno določa 336. člen ZPP. Ker pritožbe ni vložila oseba, ki je imela to pravico, pritožba ni dovoljena, zato jo je bilo potrebno zavreči.
stroški postopka – nagrada za postopek – znižanje nagrade – ustavitev postopka zaradi umika tožbe
Po ZOdvT je določeno znižanje nagrade za postopek zgolj v primeru predčasnega prenehanja mandata, ko torej stranka, ki je dala pooblastilo, to pooblastilo predčasno odpove, ne pa za primer predčasnega zaključka postopka.
povečana nevarnost - zdrs na stopnicah - odškodnina za nematerialno škodo
Z mnenjem, da zavarovanec (oziroma čistilka) ni bil dolžan sušiti stopnic in da mokre stopnice ne predstavljajo protipravnosti, pa se pritožbeno sodišče ne strinja. Seveda stopnic ni treba sušiti s fenom, vsekakor pa jih je po čiščenju s čistilom treba pobrisati s suho krpo. V obravnavanem dogodku čistilke ni bilo več na kraju, ko so bile stopnice še vedno mokre. Vlaga na stopnicah večstanovanjske stavbe predstavlja povečano nevarnost zdrsa stanovalcev in obiskovalcev.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079178
SPZ člen 37, 66, 66/1. ZPP člen 108.
neupravičena pridobitev – prikrajšanje – obogatitev – uporabnina – uporaba solastne stvari – pobotni ugovor – stroški stanovanja
Dejstvo, ali bi bilo sporno stanovanje mogoče oddati v najem, ni pomembno, saj je najemnina zgolj merilo (pripomoček) za ugotovitev koristi in prikrajšanja. Zaradi odtegnitve stanovanja iz tožničine posesti je tožničino prikrajšanje toženec dolžan nadomestiti. Njegov riziko je, kakšno korist mu uporaba stanovanja kot celote prinaša.
ZJU člen 156, 156/2, 156/3, 156/4. ZDR člen 6, 6a.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - javni uslužbenec - akt o notranji organizaciji in sistemizaciji - župan - ukinitev delovnega mesta - trpinčenje na delovnem mestu - mobing
Tožena stranka je sprejela Pravilnik o sistemizaciji delovnih mest v občinski upravi, na podlagi katerega je med ostalim ukinila tudi delovno mesto arhivar V, ki ga je zasedala tožnica. Pri spremembi navedenega pravilnika je šlo za odločitev, ki je bila v izključni pristojnosti tožene stranke oziroma njenega predstojnika župana. Sodna praksa je v zvezi z obravnavanjem takšnih vprašanj v podobnih delovnih sporih že zavzela stališče, da je samo v pristojnosti delodajalca, da organizira delo na način, ki je ekonomsko in organizacijsko najbolj sprejemljiv. Delodajalcu ni potrebno dokazovati smotrnosti sprememb načina poslovanja in organizacije dela ter v tej zvezi razlogov za morebitno ukinitev delovnega mesta in porazdelitev nalog na druge, tudi zunanje izvajalce. Zaradi ukinitve navedenega delovnega mesta je prenehala potreba po opravljanju dela tožnice po pogojih iz pogodbe o zaposlitvi, kar je utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Konflikten odnos med sodelavci in nezakonita odločitev delodajalca v zvezi z disciplinskim ukrepom ali izvedbo konkretnih del s strani delavca na podlagi delovnega naloga, ne more predstavljati mobinga ter trpinčenja na delovnem mestu. Če so takšni pojavi prisotni dalj časa in so pustili na delavcu kot žrtvi škodljive posledice, pa mora to delavec v tožbi v okviru trditvenega bremena določno opredeliti in navesti ustrezne dokaze. Tožnica bi zato morala v trditveni podlagi določno opredeliti, v čem in v kakšnem obsegu je bil nad njo izvajan mobing oziroma šikaniranje. Zgolj naštevanje posameznih opravil, ki jih je morala tožnica v okviru zadolžitev svojega delovnega mesta in odredb takratne direktorice izvajati v določenem obdobju, za presojo teh vprašanj ne more zadostovati.
predlog za prekinitev postopka – stranka v postopku insolventnosti – procesna legitimacija za pritožbo – poslovodja – zavrženje pritožbe
Pritožnik ni niti dolžnik niti upnik, ampak le fizična oseba, ki ji je glede na začetek stečajnega postopka nad dolžnikom prenehala funkcija poslovodje.
ZFPPIPP člen 299, 229/1, 299/5, 330, 330/3, 443, 443/2.
prijava izločitvene pravice – prepozna prijava - prodaja premoženja - zahtevek za plačilo denarnega zneska
Pravice upnika, ki ni pravočasno prijavil izločitvene pravice, se obravnavajo v skladu z določbo 5. odstavka 299. člena ZFPPIPP, po kateri lahko izločitveni upnik, ki zamudi zakonski rok za prijavo izločitvene pravice iz 1. odstavka 299. člena ZFPPIPP, v primeru, če se predmet njegove izločitvene pravice v stečajnem postopku proda, zahteva, da se mu plača denarni znesek, dosežen s prodajo tega premoženja, zmanjšan za stroške v zvezi s prodajo.
STVARNO PRAVO - LASTNINJENJE - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VSM0021728
ZSKZ člen 14.
družbena lastnina - kmetijska zemljišča - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - narava vpisa lastninske pravice v zemljiško knjigo
V času uveljavitve ZSKZ (11. 3. 1993) so bila vsa sporna zemljišča v družbeni lasti, kar pomeni, da je z dnem uveljavitve citiranega zakona tožnica na teh nepremičninah pridobila lastninsko pravico po samem zakonu. Ker je takšen vpis lastninske pravice le deklaratornega značaja, torej nima konstitutivnega učinka, toženka na podlagi ZLNDL, ki je stopil v veljavo 1997 leta, ni mogla veljavno pridobiti svoje lastninske pravice. Zemljiška knjiga je javna knjiga in je uradna evidenca o lastništvu nepremičnin, zato podatki, ki jih izkazuje, veljajo za pravilne, vpisane pravice pa veljajo za obstoječe, in sicer vse dokler se za njih ne izkaže nasprotno.
skupno premoženje - določitev deležev - pomoč oziroma darilo sorodnikov in prijateljev zakoncema
V skladu z ustaljenim stališčem sodne prakse je treba pri ugotavljanju skupnega premoženja zakoncev pomoč oziroma darilo sorodnikov in prijateljev načeloma šteti kot prispevek, dan obema zakoncema po enakih deležih, vse dokler zainteresirani ne dokaže, da je bilo darilo v času daritve (in ne morda kasneje) namenjeno le obdarjencu in nikomur drugemu.
Ko je prejemnica socialnega varstva še živa, ni pravne podlage za regresni zahtevek občine, saj mora CSD izdati odločbo o prenehanju plačevanja stroškov domske oskrbe.
V primeru razveze pogodbe mora tožena stranka, ki vrača denar, plačati obresti od dneva, ko je prejela izplačilo. Tožeča stranka je upravičena do obresti, ki nimajo tudi kaznovalnega značaja za uporabo tujega denarja (kot so to zakonske zamudne obresti), to pa so obresti v višini, kot jih določa zakon za uporabo tujega denarja brez kaznovalnega značaja, če njihova višina med strankama ni dogovorjena.
Dedno izjavo je treba podati sodišču. Dokler (pismena) dedna izjava ni predložena sodišču, se šteje za neobstoječo in ni ovire, da jo dedič nadomesti z novo izjavo, ki jo predloži sodišču.
predhodna odredba - vročitev ugovora dolžnika v odgovor upniku - kontradiktornost v postopku zavarovanja - odgovor na ugovor
V postopku zavarovanja sodišče na podlagi prvega odstavka 57. člena ZIZ v zvezi z 239. členom ZIZ vroči izvod pravočasnega, popolnega in dovoljenega ugovora upniku in ga opozori na pravne posledice iz prvega in tretjega odstavka 58. člena tega zakona. Sodišče prve stopnje pred izdajo izpodbijanega sklepa tega ni storilo in upnik mu v pritožbi utemeljeno očita nespoštovanje temeljnega načela kontradiktornosti, da mu ni dopustilo pravno dopustne možnosti odgovora na ugovor dolžnika, kar bi moralo storiti.