ZIZ člen 1, 1/1, 17, 55, 55/1, 55/1-8. OZ člen 311, 311/1.
pobot v izvršilnem postopku - pogoji za pobot - materialnopravni pobot - sporna terjatev - likvidnost terjatve
V izvršilnem postopku je mogoče le materialnopravno pobotanje, v pobot uveljavljana terjatev v izvršbi pa mora biti nesporna ali pa ugotovljena v pravnomočni sodbi ali sodni poravnavi.
nedenarna terjatev - nenadomestno dejanje - vrnitev premičnin - dejanje, ki ga lahko opravi samo dolžnik - sredstvo izvršbe - denarna kazen
Kot nenadomestno dejanje je mogoče opredeliti izročitev ključev vhodnih vrat stanovanjske stavbe, ne pa tudi vrnitve premičnin v stanovanjsko stavbo. Dejanje, ki ga lahko opravi le dolžnik, mora biti po naravi takšno, da je vezano na njegovo osebnost, kar pomeni, da ga namesto dolžnika ne more opraviti nihče drug.
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2. SPZ člen 48, 48/2. ZPP člen 7, 212, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
tožba na izselitev in izpraznitev nepremičnine - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – verjetnost terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe
Navedbe tožnikov in predlagani dokazi v tej fazi postopka zadoščajo za sklep o obstoju verjetnosti nedenarne terjatve. Dejansko stanje v zvezi z obstojem ali neobstojem tožnikove nedenarne terjatve pa bo sodišče prve stopnje ugotavljalo šele v nadaljevanju pravdnega postopka, v katerem bosta imeli obe stranki možnost dokazovati svoje trditve.
LASTNINJENJE – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0078676
ZLNDL člen 2. ZOR člen 73. ZTLR člen 29.
pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - pravica uporabe - prenos pravice uporabe - ustni pravni posel - realizacija ustne pogodbe
Sodišče je (kot predhodno vprašanje) presojalo možnost prenosa pravice uporabe na podlagi ustnega (torej neobličnega) pravnega posla. Za ugotovitev imetništva pravice uporabe ni relevantno, kdo je bil kot njen imetnik vpisan v zemljiško knjigo, saj je bil vpis le deklaratoren, prenos pravice uporabe pa se je večinoma odvijal izvenknjižno. Tožeča stranka je tako imetnica pravice uporabe na spornem zemljišču v posledici realizacije ustne pogodbe.
prekluzija v zapuščinskem postopku – odgovornost dedičev za dolgove – terjatev dediča do zapuščine – pritožbena novota
Pritožnik v pritožbi navaja nova dejstva, ki pa so v zapuščinskih postopkih izjemoma dopustna, če se nanašajo na dednopravna vprašanja, in ker gre za laično stranko, ki v zapuščinskem postopku pred sodiščem prve stopnje ni bil opozorjen, da v pritožbenem postopku ne bo mogel več navajati novih dejstev in predlagati dokazov.
NEPRAVDNO PRAVO – IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0079156
ZDen člen 44. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 5,7, 7/1, 7/2, 7/3, 7/4.
vrnitev zaplenjenega premoženja – vrednost premoženja – višina odškodnine – življenjska doba strojev – tehnična amortizacija
Ob ugotovitvah, je bila večina strojev, glede katerih se odmerja odškodnina, starejša od 14,2 let in po predvojnih standardih že tehnično amortiziranih, podlago za odmero odškodnine lahko predstavlja le 4. odstavek 7. člena Navodila, ki zapoveduje 70% amortizacijo, saj so bile premičnine kljub tehnično popolni amortizaciji še vedno v uporabi.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0079144
SPZ člen 23, 267. ZZK člen 22.
tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe – darilna pogodba – razpolagalni pravni posel – overitev podpisa – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – vknjižba lastninske pravice - dobrovernost
Kljub odsotnosti zemljiškoknjižnega vpisa so na osebo, ki je pred upnikovo pridobitvijo zastavne pravice v izvršilnem postopku z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi razpolagala z veljavnim zavezovalnim in razpolagalnim pravnim poslom za določeno nepremičnino, že prešla stvarnopravna upravičenja v takšnem obsegu, da mu zagotavljajo pravno varstvo v izločitveni pravdi.
ugotovitev lastninske pravice - določen tožbeni zahtevek - pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - rezervirana parcelna številka – plačilo predujma – neznatna zamuda – sklep procesnega vodstva
Tožnik je dovolj jasno opredelil, kakšno pravno varstvo terja s tožbo. Sporni del toženkine nepremičnine, na katerem naj bi pridobil lastninsko pravico s priposestvovanjem, je v tožbenem zahtevku označil z rezervirano parcelno številko, upoštevaje elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru, ki ga je po njegovem naročilu izdelal geodet.
predlog za vzpostavitev etažne lastnine – dopolnitev predloga – poziv sodišča – udeleženci – občina
V upravnem postopku pravnomočno določena gradbena parcela še ne pomeni, da odločitev sodišča glede pripadajočega zemljišča ni potrebna.
Prvo sodišče je predlagatelja pravilno pozvalo, da predlog za vzpostavitev etažne lastnine dopolni z navedbo občine, na območju katere se nahaja stavba, h kateri se določa pripadajoče zemljišče in posledično s predložitvijo toliko izvodov popravljenega predloga, kolikor je potrebno za vse udeležence. Ker predlagatelj ni ravnal v skladu s sklepom, bil pa je opozorjen na posledice, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju predloga pravilna.
predhodna odredba - vročitev ugovora dolžnika v odgovor upniku - kontradiktornost v postopku zavarovanja - odgovor na ugovor
V postopku zavarovanja sodišče na podlagi prvega odstavka 57. člena ZIZ v zvezi z 239. členom ZIZ vroči izvod pravočasnega, popolnega in dovoljenega ugovora upniku in ga opozori na pravne posledice iz prvega in tretjega odstavka 58. člena tega zakona. Sodišče prve stopnje pred izdajo izpodbijanega sklepa tega ni storilo in upnik mu v pritožbi utemeljeno očita nespoštovanje temeljnega načela kontradiktornosti, da mu ni dopustilo pravno dopustne možnosti odgovora na ugovor dolžnika, kar bi moralo storiti.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti pri zdravljenju – strah – duševne bolečine zaradi trajnega zmanjšanja življenjske aktivnosti – ugriz psa
Znesek 12.300 EUR predstavlja pravično denarno odškodnino za nepremoženjsko škodo, nastalo zaradi ugriza psa.
Sodišče ne sme preverjati resničnosti dejstev, ki niso bila prerekana in se štejejo za priznana, temveč jih je dolžno vključiti v dejansko podlago sodbe.
Stranke skupnega sporazuma lahko določijo različno nadomestilo glede na okoliščine uporabe, ne smejo pa vezati višine nadomestila na okoliščine v zvezi z njegovim neplačevanjem. Navedeno utemeljuje sklep, da lahko stranke skupnega sporazuma dogovorijo le eno tarifo, ki ne sme biti različna za tiste, ki sklenejo pogodbo s kolektivno organizacijo.
ZASP v četrtem odstavku 159. člena sicer nalaga dolžnost uporabnikom varovanih del, ki ta dela uporabljajo na podlagi ZASP brez neizključnega prenosa ustrezne pravice, enkrat mesečno predložiti pristojni kolektivni organizaciji podatke o njihovi uporabi, vendar te dolžnosti tožene stranke tožeča stranka ne more uveljavljati kot svojo pravico, iztožljivo v civilni pravdi. Tožeča stranka ima na voljo le uveljavljanje civilnopravnih sankcij zaradi kršitve avtorskih pravic, ki jih določa ZASP (plačilo nadomestila ter morebitne odškodnine oziroma civilne kazni).
Dedno izjavo je treba podati sodišču. Dokler (pismena) dedna izjava ni predložena sodišču, se šteje za neobstoječo in ni ovire, da jo dedič nadomesti z novo izjavo, ki jo predloži sodišču.
Z napakami volje obremenjen pravni posel, kamor sodi tudi zaradi nedopustnih groženj sklenjen pravni posel, je izpodbojen, zato bi tožena stranka morala vložiti ustrezno tožbo in posel razveljaviti; zgolj ugovor namreč ne zadošča.
KZ-1 člen 27, 27/1, 196, 196/1. ZKP člen 10, 10/1. ZP-1 člen 9, 9/1. ZDR člen 131, 131/1, 134, 134/1, 135, 135/1, 231, 231/1, 231/1-9, 231/1-10.
razmejitev med prekrškom in kaznivim dejanjem - kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev
Zakonodajalec odloča ali bo neko ravnanje opredeljeno kot prekršek ali kot kaznivo dejanje, pri tem pa praviloma upošteva ali gre le za kršitev predpisa ali že za nastanek posledic za pravno zavarovano dobrino. Enakega ravnanja ne sme hkrati opredeliti kot prekršek in kot kaznivo dejanje, saj bi bilo to v neskladju z načelom pravne države in torej v neskladju z Ustavo RS. Tudi v konkretnem primeru se kaznivo dejanje od prekrška razlikuje po tem, da poleg zakonskih znakov prekrška vsebuje še druge elemente zakonskega dejanskega stanu, ki so lastni le kaznivemu dejanju, prekršku pa ne.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076919
ZIZ člen 15, 17, 40, 40/1, 40/2. ZPP člen 199. OZ člen 283.
izpolnitev preživninske obveznosti - nadomestna izpolnitev - sporazum - upniška zamuda - izpolnitev na fiduciarni račun odvetnika - stranska intervencija - identifikacijski podatki upnika
Če je predmet izpolnitve določen v izvršilnem naslov, bi bila nadomestna izpolnitev dopustna le ob sporazumu. Izvršilni naslov nalaga dolžniku prostovoljno izpolnitev obveznosti na določen način, kar pa ne vpliva na nakazilo zarubljenih sredstev v izvršilnem postopku.
Upnik mora sicer resda glede na 40. člen ZIZ predlagati izpolnitev na svoj račun, kar pa ne pomeni ovire, zaradi katere upnik ne bi smel pooblastiti odvetnika za sprejem izpolnitve.
Smiselna uporaba določbe 199. člena ZPP v izvršilnih postopkih ni možna.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079167
ZDR člen 29. OZ člen 3.
stvarna pristojnost – civilni spor – netipična pogodba – pogodba o posredovanju – pogodba o delu
Pogodbene stranke lahko v skladu z načelom dispozitivnosti pri ustvarjanju obligacijskih razmerij sklepajo tudi netipične pogodbe. Pogodbeni stranki imata namreč vso avtonomijo urejanja medsebojnih razmerij, če le-ta ne nasprotuje veljavnim kogentnim določbam.
Iz poroštvenih izjav tožencev izhaja, da so se kot poroki in plačniki (solidarno poroštvo) zavezali v celoti izpolniti glavne in stranske obveznosti leasingojemalca po pogodbi o finančnem leasingu, s katero so bili seznanjeni. Ker poroštvena obveznost tožencev ni bila omejena, kar izhaja iz poroštvenih izjav, toženci odgovarjajo za izpolnitev celotne obveznosti glavnega dolžnika.
Le okoliščine, ki bi utemeljile tudi vrnitev v prejšnje stanje, so lahko razlog za preložitev razpisanega naroka zaradi obvestila (in izkazanih opravičenih razlogov) stranke, da se naroka ne more udeležiti.
Tožnik v tem sporu primarno uveljavlja kršitev pravic pri zaposlovanju in v tej zvezi zahtevek za razveljavitev izbirnega postopka za zasedbo delovnega mesta računalnikar - organizator informacijskih dejavnosti, učitelj izbirnih predmetov iz računalništva pri toženi stranki, podrejeno pa odškodnino zaradi diskriminacije na podlagi invalidnosti. Tožnik je glede primarnega zahtevka izbire kandidata skladno z določbo 5. člena ZST-1 dolžan ob vložitvi tožbe plačati predpisano sodno takso. Takšen zahtevek je potrebno po določilih ZST-1 uvrstiti med postopke o individualnih delovnih sporih, o posamičnih pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem, ki niso premoženjske narave. Plačilo sodne takse predstavlja procesno predpostavko, da lahko sodišče začne postopek in o zahtevku meritorno odloči. Ker tožnik v konkretnem primeru kljub pozivu, da poravna podpisano takso za tožbo, tega ni storil, je potrebno skladno z določbo 2. odstavka 105. a. člena ZPP tožbo šteti za umaknjeno.