Dedno izjavo je treba podati sodišču. Dokler (pismena) dedna izjava ni predložena sodišču, se šteje za neobstoječo in ni ovire, da jo dedič nadomesti z novo izjavo, ki jo predloži sodišču.
STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0074214
ZPP člen 285, 286. SPZ člen 99, 99/1, 217, 219. ZIZ člen 272, 272/2.
priposestvovanje služnosti – namen voženj – prenehanje služnosti – vznemirjanje služnostne pravice – sklepčnost tožbe – nepopolna tožba – prekluzija – materialno procesno vodstvo – pravica do izjave – regulacijska začasna odredba – verjetnost terjatve
Tožnica je z navedbami, da je zemljišče uporabljala za košnjo in za splavilo lesa, zgolj natančneje opisala vsebino vtoževane služnosti, zato te niso podvržene prekluziji.
Odsotnost samostojnega dostopa iz gospodujoče nepremičnine na javno pot ni pogoj za priposestvovanje služnosti v korist takšne nepremičnine. Prav tako obstoj lastnega dostopa do javne poti konceptualno ne izključuje možnosti, da se služnost prehoda po služečih nepremičninah izvršuje v korist gospodujoče nepremičnine.
Ureditveno začasno odredbo, ki je po vsebini enaka tožbenemu zahtevku, je mogoče izdati le v izjemnih primerih in ob upoštevanju strogih zakonskih pogojev, ki jih je treba razlagati restriktivno. To, da toženki z izdajo začasne odredbe ne bi utrpeli hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi nastale tožnici brez izdaje začasne odredbe, ne zadošča.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0079169
ZOR člen 380. OZ člen 357.
začetek teka zastaranja - zastaralni roki pri zavarovalnih pogodbah – nastanek terjatve – pogodbena določila
Zastaralni roki pri zavarovalnih pogodbah skladno s 357. členom OZ tečejo od prvega dne po poteku koledarskega leta, v katerem je terjatev nastala. Vprašanje nastanka terjatve pa mora sodišče presojati glede na določila Splošnih pogojev zavarovalne pogodbe in ne po splošnih določilih OZ o zastaranju odškodninske obveznosti.
sodba na podlagi pripoznave - pravni interes za pritožbo – nedovoljena pritožba – podrejeni zahtevek – vezanost na tožbeni zahtevek
Sodišče prve stopnje je s sodbo na podlagi pripoznave ugodilo primarno postavljenemu zahtevku tožečih strank, ki je bil postavljen v korist prvo tožeče stranke. Zato drugo tožeča stranka nima pravnega interesa za pritožbo zoper tako sodbo, da bi uveljavila v ponovljenem postopku odločitev o zahtevku, ki ga tožeči stranki nista uveljavljali, niti da bi uveljavila zahtevek, ki je bil postavljen podredno.
vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL – odločba o vzpostavitvi etažne lastnine – lastništvo posameznega dela stavbe – pravni naslov – veriga listin – prošnja za podaljšanje roka za dopolnitev vloge
Če udeleženka ne more predložiti celotne verige listin, ki izkazuje pravno nasledstvo, ji je treba skladno s petim odstavkom 23. člena ZVEtL omogočiti amortizacijo manjkajočih listin ob smiselni uporabi pravil zemljiškoknjižnega prava o vzpostavitvi zemljiškoknjižnih listin, pa tudi dokazovanje pridobitve lastninske pravice s priposestvovanjem.
spor majhne vrednosti – narok za glavno obravnavo – odsotnost tožene stranke – sodba na podlagi pripoznave
Za primer, ko se tožena stranka ne udeleži naroka, katerega izvedbo je zahtevala, čeprav je bila v redu vabljena, je predvidena izdaja sodbe na podlagi pripoznave.
Za uveljavljanje procesnega pobotnega ugovora po 319. členu ZPP velja enako, kot velja za tožbeni zahtevek sam, da mora biti določno postavljen (prvi odstavek 180. člena ZPP) in da ga mora postaviti stranka sama ter se na njegov obstoj ne more domnevati (2. člen ZPP).
Že iz ubeseditve določbe 312. člena OZ nedvomno izhaja, da za pobotanje zadošča izjava ene stranke in pri pobotanju z enostransko izjavo velja, da nasprotna stranka samo sprejema posledice, ki izvirajo iz pobotanja.
Stranka sme v pravnem sredstvu zoper izpodbijano sodno odločbo kritično in ostro uveljaviti razloge zaradi katerih je sodna odločba po njenem mnenju nezakonita, vendar pa mora to storiti na način, ki ne zmanjšuje njenega ugleda.
Stiki z očetom niso v korist mladoletnima otrokoma, ker je zanesljivo ugotovljeno, da bi zanju pomenili psihično obremenitev, zato je predlog za ukinitev stikov utemeljen.
URS člen 26. OZ člen 140, 179. ZPP člen 8. ZDPra člen 16.
odvzem prostosti – odškodninska odgovornost države – odškodnina zaradi okrnitve svobode – nepremoženjska škoda – duševne bolečine zaradi okrnitve svobode – privolitev oškodovanca
Tožniku je 5-dnevno bivanje v prostorih za pridržanje in pripor povzročilo določene duševne bolečine, saj je bil izpostavljen organom kazenskega pregona, bil prisiljen bivati v določenem prostoru in se podrediti režimu v prostorih za pridržanje oz. priporu, bil je iztrgan iz domačega okolja in prizadeto je bilo njegovo dostojanstvo. Glede na tako ugotovljeno dejansko stanje je na 384,00 EUR odmerjena odškodnina primerna satisfakcija.
predlog za obnovo postopka – obnovitveni razlog – možnost obravnavanja pred sodiščem – nepravilna vročitev – dejanski prejem – vrnitev v prejšnje stanje – zamuda dejanja v pritožbenem postopku – pristojnost za odločanje o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje – upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje – zmota stečajnega upravitelja
Ker je bil stečajni upravitelj z vabilom na narok seznanjen, pa se je (sicer v zmoti) odločil, da nanj ne bo pristopil, torej je možnost, da bi se naroka udeležil, imel, ni pa je izkoristil, obnovitvenega razloga iz 2. točke 394. člena ZPP ne more uspešno uveljavljati.
ZLNDL člen 3, 3/1. ZZad člen 74, 74/1. SPZ člen 39.
izbrisna tožba – pravni interes za vložitev izbrisne tožbe – rok za vložitev – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – pravica uporabe – vpis v zemljiško knjigo – dobrovernost
Samo imetništvo dejanske pravice uporabe ni zadosten izkaz pravnega interesa tožeče stranke za vložitev obravnavane tožbe. Za ugotovitev obstoja pravnega interesa je ključnega pomena ugotovitev, ali je tožeča stranka na spornih nepremičninah pridobila lastninsko pravico na podlagi zakona.
Nepremičnine, ki niso bile predmet lastninjenja po drugih zakonih, postanejo lastnina pravnih oseb, ki imajo na nepremičnini pravico uporabe. Ker je imela pravico uporabe na spornih zemljiščih vseskozi tožeča stranka, je ob uveljavitvi ZLNDL postala njihova lastnica, čeprav se je v zemljiško knjigo kot lastnica vknjižila nedobroverna toženka, ki z nepremičninami nikoli ni razpolagala. Zato je izbrisna tožba tožnice utemeljena.
Sodišče lahko izda sklep, v katerem odloči o vrnitvi v prejšnje stanje brez opravljenega naroka samo v primeru, če so dejstva, na katera se opira predlog, splošno znana, ali če se vrnitev predlaga iz očitno neupravičenega razloga.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0079158
ZTLR člen 24, 25, 26. ZPP člen 7, 286b, 337, 337/1.
tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – gradnja na tujem svetu – nova stvar – povrnitev vrednosti vlaganj – razpravno načelo – prekluzija dejstev – pritožbene novote – pravočasno grajanje procesnih kršitev
Vlaganja, kot sta jih v trditveni podlagi opisala tožnika, niso takšna, da bi z njimi nastala povsem nova stvar, kar bi lahko imelo stvarnopravne učinke. Gre za adaptacijo že obstoječega bivalnega objekta, kar pa lahko predstavlja le podlago obligacijskemu zahtevku.
OZ člen 6, 6/2, 131, 131/2, 131/1. Pravilnik o tehničnih ukrepih in zahtevah za varno obratovanje kopališč.
krivdna odškodninska odgovornost - kopališče
Da upravljalec kopališke dejavnosti odgovarja za škodo po načelu krivdne odgovornosti, mora oškodovanec dokazati okoliščine, ki ga obremenjujejo s stališča pomanjkanja izvajanja ukrepov za zagotovitev varnosti kopalcev.
predhodna odredba - vročitev ugovora dolžnika v odgovor upniku - kontradiktornost v postopku zavarovanja - odgovor na ugovor
V postopku zavarovanja sodišče na podlagi prvega odstavka 57. člena ZIZ v zvezi z 239. členom ZIZ vroči izvod pravočasnega, popolnega in dovoljenega ugovora upniku in ga opozori na pravne posledice iz prvega in tretjega odstavka 58. člena tega zakona. Sodišče prve stopnje pred izdajo izpodbijanega sklepa tega ni storilo in upnik mu v pritožbi utemeljeno očita nespoštovanje temeljnega načela kontradiktornosti, da mu ni dopustilo pravno dopustne možnosti odgovora na ugovor dolžnika, kar bi moralo storiti.
zavrženje pritožbe - pomočnik državnega pravobranilca - pooblastilo - nepopolne vloge - pritožbeni postopek
Tožena stranka je vložila pritožbo zoper izpodbijani del sodbe. Po preteku pritožbenega roka je z vlogo sodišču posredovala pooblastilo za zastopanje po pomočnici državnega pravobranilca v postopku pred Višjim delovnim in socialnim sodiščem v predmetni zadevi. Pooblastilo je podpisala državna pravobranilka. Iz vloge izhaja, da tožena stranka dopolnjuje pritožbo s pooblastilom, ki je bilo pomotoma izpuščeno pri vložitvi pritožbe. Brez pooblastila pomočnica državnega pravobranilca v skladu z določilom 27. člena ZDPra nima pravice do zastopanja pred Višjim delovnim in socialnim sodiščem v pritožbenem postopku. V skladu z določili 4. odstavka 343. člena ZPP se šteje, da pritožba ni dovoljena, če jo je vložila oseba, ki ni imela te pravice. Upravičenost do vložitve pritožbe se namreč izkaže s predložitvijo pooblastila, katerega je potrebno priložiti ob vložitvi pritožbe oziroma do izteka pritožbenega roka in kasnejše dopolnitve niso dopustne. V pritožbenem postopku se ne uporabljajo določila 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v popravo, kot to izrecno določa 336. člen ZPP. Ker pritožbe ni vložila oseba, ki je imela to pravico, pritožba ni dovoljena, zato jo je bilo potrebno zavreči.