preklic pogojne obsodbe - objektivna nezmožnost izpolnitve posebnega pogoja - kontradiktornost v postopku za preklic pogojne obsodbe
V postopku za preklic pogojne obsodbe ima obsojeni možnost, da dokaže objektivno nezmožnost izpolnitve naloženega posebnega pogoja. Dolžnost sodišča pa je, da zatrjevano objektivno nezmožnost preveri. Obsojenčeva nedosegljivost ne more biti razlog, da sodišče ne bi izvedlo postopka za preklic pogojne obsodbe in pridobilo potrebne podatke, na podlagi katerih bi lahko odločalo. Le te bi lahko pridobilo z zaslišanjem oškodovanca oziroma njegove zakonite zastopnice, po potrebi pa bi lahko pridobilo podatke od organov v tujini. Zasliši se ga samo, če je dosegljiv. ZKP določa kontradiktornost zaradi poštenega sojenja, kar pomeni, da ga sodišče o postopku za preklic pogojne obsodbe obvešča v skladu s pravili o vročanju pisanj iz 12. poglavja ZKP.
ZOR člen 154, 203, 360, 360/1, 361, 376, 376/2, 387.
nova škoda – zastaranje novo nastale škode – začetek teka zastaralnega roka – bodoča škoda – predvidljivost škode - pripoznava dolga
Po zaključku zdravljenja ugotovljena postravmatska artroza je iz istega škodnega dogodka izvirajoča škoda, ki ob zaključku zdravljenja še ni bila znana. Ob zaključku zdravljenja še ni bilo gotovo, ali bo nastala, zato gre za novo nastalo škodo. Zastaranje odškodnine za to vrsto škode je začelo teči šele, ko je bila tožniku znana.
spor majhne vrednosti – narok za glavno obravnavo – odsotnost tožene stranke – sodba na podlagi pripoznave
Za primer, ko se tožena stranka ne udeleži naroka, katerega izvedbo je zahtevala, čeprav je bila v redu vabljena, je predvidena izdaja sodbe na podlagi pripoznave.
Za uveljavljanje procesnega pobotnega ugovora po 319. členu ZPP velja enako, kot velja za tožbeni zahtevek sam, da mora biti določno postavljen (prvi odstavek 180. člena ZPP) in da ga mora postaviti stranka sama ter se na njegov obstoj ne more domnevati (2. člen ZPP).
Že iz ubeseditve določbe 312. člena OZ nedvomno izhaja, da za pobotanje zadošča izjava ene stranke in pri pobotanju z enostransko izjavo velja, da nasprotna stranka samo sprejema posledice, ki izvirajo iz pobotanja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079178
SPZ člen 37, 66, 66/1. ZPP člen 108.
neupravičena pridobitev – prikrajšanje – obogatitev – uporabnina – uporaba solastne stvari – pobotni ugovor – stroški stanovanja
Dejstvo, ali bi bilo sporno stanovanje mogoče oddati v najem, ni pomembno, saj je najemnina zgolj merilo (pripomoček) za ugotovitev koristi in prikrajšanja. Zaradi odtegnitve stanovanja iz tožničine posesti je tožničino prikrajšanje toženec dolžan nadomestiti. Njegov riziko je, kakšno korist mu uporaba stanovanja kot celote prinaša.
ZJU člen 156, 156/2, 156/3, 156/4. ZDR člen 6, 6a.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - javni uslužbenec - akt o notranji organizaciji in sistemizaciji - župan - ukinitev delovnega mesta - trpinčenje na delovnem mestu - mobing
Tožena stranka je sprejela Pravilnik o sistemizaciji delovnih mest v občinski upravi, na podlagi katerega je med ostalim ukinila tudi delovno mesto arhivar V, ki ga je zasedala tožnica. Pri spremembi navedenega pravilnika je šlo za odločitev, ki je bila v izključni pristojnosti tožene stranke oziroma njenega predstojnika župana. Sodna praksa je v zvezi z obravnavanjem takšnih vprašanj v podobnih delovnih sporih že zavzela stališče, da je samo v pristojnosti delodajalca, da organizira delo na način, ki je ekonomsko in organizacijsko najbolj sprejemljiv. Delodajalcu ni potrebno dokazovati smotrnosti sprememb načina poslovanja in organizacije dela ter v tej zvezi razlogov za morebitno ukinitev delovnega mesta in porazdelitev nalog na druge, tudi zunanje izvajalce. Zaradi ukinitve navedenega delovnega mesta je prenehala potreba po opravljanju dela tožnice po pogojih iz pogodbe o zaposlitvi, kar je utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Konflikten odnos med sodelavci in nezakonita odločitev delodajalca v zvezi z disciplinskim ukrepom ali izvedbo konkretnih del s strani delavca na podlagi delovnega naloga, ne more predstavljati mobinga ter trpinčenja na delovnem mestu. Če so takšni pojavi prisotni dalj časa in so pustili na delavcu kot žrtvi škodljive posledice, pa mora to delavec v tožbi v okviru trditvenega bremena določno opredeliti in navesti ustrezne dokaze. Tožnica bi zato morala v trditveni podlagi določno opredeliti, v čem in v kakšnem obsegu je bil nad njo izvajan mobing oziroma šikaniranje. Zgolj naštevanje posameznih opravil, ki jih je morala tožnica v okviru zadolžitev svojega delovnega mesta in odredb takratne direktorice izvajati v določenem obdobju, za presojo teh vprašanj ne more zadostovati.
predlog za prekinitev postopka – stranka v postopku insolventnosti – procesna legitimacija za pritožbo – poslovodja – zavrženje pritožbe
Pritožnik ni niti dolžnik niti upnik, ampak le fizična oseba, ki ji je glede na začetek stečajnega postopka nad dolžnikom prenehala funkcija poslovodje.
ZUJIK člen 4, 28, 45, 45/1. ZJU člen 24, 24/2, 24/3, 24/5, 25, 154. ZDR člen 204, 204/3.
zavrženje tožbe - javni zavod - sodno varstvo - predhoden postopek pri delodajalcu - javni uslužbenci - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Varstvo pravic delavcev, za katere se uporablja ZJU, je urejeno drugače kot varstvo pravic delavcev po ZDR. Sodno varstvo je v postopkih varstva pravic delavcev, pri katerih se uporablja ZJU, dopustno le pod pogojem, da je delavec predhodno postopal po 24. oziroma 25. členu ZJU. Tožnik je torej moral svoje zahteve, ki jih uveljavlja s tožbo v tem individualnem delovnem sporu v zvezi z nezakonitim prenehanjem delovnega razmerja, najprej uveljavljati pri toženi stranki (javnem zavodu s področja kulture) v skladu z določbami ZJU. Ker sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava ni ugotavljalo relevantnih dejstev to je, ali je tožnik ob uporabi specialnih določil ZUJIK pravočasno vložil tožbo, je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, zato je bilo potrebno sklep o zavrženju tožbe zaradi zamude 30-dnevnega roka za sodno varstvo po 3. odst. 204. člena ZDR razveljaviti.
Zatrjevanje recesije in globalne krize še ni razlog, da bi uporabniki avtorskih del smeli plačevati zgolj 50 % avtorskih honorarjev po veljavni tarifi.
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2. SPZ člen 48, 48/2. ZPP člen 7, 212, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
tožba na izselitev in izpraznitev nepremičnine - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – verjetnost terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe
Navedbe tožnikov in predlagani dokazi v tej fazi postopka zadoščajo za sklep o obstoju verjetnosti nedenarne terjatve. Dejansko stanje v zvezi z obstojem ali neobstojem tožnikove nedenarne terjatve pa bo sodišče prve stopnje ugotavljalo šele v nadaljevanju pravdnega postopka, v katerem bosta imeli obe stranki možnost dokazovati svoje trditve.
ZLNDL člen 3, 3/1. ZZad člen 74, 74/1. SPZ člen 39.
izbrisna tožba – pravni interes za vložitev izbrisne tožbe – rok za vložitev – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – pravica uporabe – vpis v zemljiško knjigo – dobrovernost
Samo imetništvo dejanske pravice uporabe ni zadosten izkaz pravnega interesa tožeče stranke za vložitev obravnavane tožbe. Za ugotovitev obstoja pravnega interesa je ključnega pomena ugotovitev, ali je tožeča stranka na spornih nepremičninah pridobila lastninsko pravico na podlagi zakona.
Nepremičnine, ki niso bile predmet lastninjenja po drugih zakonih, postanejo lastnina pravnih oseb, ki imajo na nepremičnini pravico uporabe. Ker je imela pravico uporabe na spornih zemljiščih vseskozi tožeča stranka, je ob uveljavitvi ZLNDL postala njihova lastnica, čeprav se je v zemljiško knjigo kot lastnica vknjižila nedobroverna toženka, ki z nepremičninami nikoli ni razpolagala. Zato je izbrisna tožba tožnice utemeljena.
Stranka sme v pravnem sredstvu zoper izpodbijano sodno odločbo kritično in ostro uveljaviti razloge zaradi katerih je sodna odločba po njenem mnenju nezakonita, vendar pa mora to storiti na način, ki ne zmanjšuje njenega ugleda.
sodba na podlagi pripoznave - pravni interes za pritožbo – nedovoljena pritožba – podrejeni zahtevek – vezanost na tožbeni zahtevek
Sodišče prve stopnje je s sodbo na podlagi pripoznave ugodilo primarno postavljenemu zahtevku tožečih strank, ki je bil postavljen v korist prvo tožeče stranke. Zato drugo tožeča stranka nima pravnega interesa za pritožbo zoper tako sodbo, da bi uveljavila v ponovljenem postopku odločitev o zahtevku, ki ga tožeči stranki nista uveljavljali, niti da bi uveljavila zahtevek, ki je bil postavljen podredno.
predhodna odredba - vročitev ugovora dolžnika v odgovor upniku - kontradiktornost v postopku zavarovanja - odgovor na ugovor
V postopku zavarovanja sodišče na podlagi prvega odstavka 57. člena ZIZ v zvezi z 239. členom ZIZ vroči izvod pravočasnega, popolnega in dovoljenega ugovora upniku in ga opozori na pravne posledice iz prvega in tretjega odstavka 58. člena tega zakona. Sodišče prve stopnje pred izdajo izpodbijanega sklepa tega ni storilo in upnik mu v pritožbi utemeljeno očita nespoštovanje temeljnega načela kontradiktornosti, da mu ni dopustilo pravno dopustne možnosti odgovora na ugovor dolžnika, kar bi moralo storiti.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0079158
ZTLR člen 24, 25, 26. ZPP člen 7, 286b, 337, 337/1.
tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – gradnja na tujem svetu – nova stvar – povrnitev vrednosti vlaganj – razpravno načelo – prekluzija dejstev – pritožbene novote – pravočasno grajanje procesnih kršitev
Vlaganja, kot sta jih v trditveni podlagi opisala tožnika, niso takšna, da bi z njimi nastala povsem nova stvar, kar bi lahko imelo stvarnopravne učinke. Gre za adaptacijo že obstoječega bivalnega objekta, kar pa lahko predstavlja le podlago obligacijskemu zahtevku.
zakoniti dediči - zahtevek za vračunanje daril - pomoč prava neuki stranki
Sodišče bi moralo dediča kot prava neuko stranko poučiti, da lahko uveljavlja zahtevek za vračunanje darila dediču M. V. Dedič A. V. je namreč v svojih (laičnih) vlogah omenjal, da je dedič M. V. od zapustnice prejel darilo, ni pa izrecno uveljavljal, da predstavlja predmetno stanovanje darilo, ki ga je treba všteti dediču M. V. v njegov dedni delež. V okviru materialno procesnega vodstva bi moralo sodišče razčistiti ali gre za darilo M. V., kot trdi pritožnik, in v zvezi s tem pritožnika tudi ustrezno poučiti.
krajevna pristojnost – splošna krajevna pristojnost – atrakcija pristojnosti – pristojnost v sporih o stvarnih pravicah na nepremičninah – postopek zavarovanja
V 63. členu ZPP je predpisana izključna krajevna pristojnost na podlagi atrakcije k izvršilnemu ali stečajnemu sodišču. Atrakcija velja samo za spore, ki nastanejo v okviru izvršilnega ali stečajnega postopka, v obravnavani zadevi pa ni šlo za postopek izvršbe, marveč za postopek zavarovanja.
Za spor o hipoteki kot stvarni pravici na nepremičnini je izključno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega leži nepremičnina.
predlog za obnovo postopka – obnovitveni razlog – možnost obravnavanja pred sodiščem – nepravilna vročitev – dejanski prejem – vrnitev v prejšnje stanje – zamuda dejanja v pritožbenem postopku – pristojnost za odločanje o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje – upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje – zmota stečajnega upravitelja
Ker je bil stečajni upravitelj z vabilom na narok seznanjen, pa se je (sicer v zmoti) odločil, da nanj ne bo pristopil, torej je možnost, da bi se naroka udeležil, imel, ni pa je izkoristil, obnovitvenega razloga iz 2. točke 394. člena ZPP ne more uspešno uveljavljati.